Bo Fajonova v politiko potegnila Marto Kos?

Ljubljana – Tanja Fajon za zdaj nima protikonkurenta za funkcijo predsednika stranke, čeprav je bilo na klavzuri vodstva poudarjeno, da je možnost kandidature za prvega človeka stranke odprta vsem. V stranki ne zanikajo, da v kakšni kadrovski kombinaciji računajo tudi na Marto Kos, odhajajočo veleposlanico Slovenije v Švici. Stranka, ki izstopa po visoki starosti svojih volivcev, išče način, kako aktivirati pasivni del populacije ter pridobiti podporo v večjih urbanih središčih.

SD se je podpora v javnomnenjski anketi Mediane takoj po odstopu Dejana Židana z mesta predsednika stranke povišala za 18 odstotkov. Predsedujoča Tanja Fajon se je odločila za precej radikalnejšo komunikacijo od zmernejšega predhodnika, z njenim prevzemom vajeti v SD pa se je začel tudi odkritejši spopad z LMŠ in Marjanom Šarcem za primat na levici.

Ali se bo namera, da postane glavna stranka levo od sredine, uresničila, bo odvisno tudi od tega, kako uspešno bo »kradla« podporo drugim strankam levosredinskega političnega pola. Glede na dostopne podatke Mediane se je po zamenjavi na vrhu to že zgodilo. Povečanje podpore SD je namreč mogoče pripisati črpanju podpore potencialnih volivcev štirih drugih strank, ki jim je podpora padla: LMŠ (–15 odstotkov), SMC (–54 odstotkov) Desusa (–34 odstotkov) in Levice (–10 odstotkov).

LMŠ očitajo socialni populizem

Glavna konkurenta SD sta Levica in LMŠ. To je opazno tudi iz nekaterih poskusov tekmovanja za medijsko pozornost in pozornost javnosti, kot se je zgodilo tudi pri hitenju posameznih strank z napovedjo interpelacije proti gospodarskemu in notranjemu ministru ali pa na primer pri predlogu LMŠ za začasno uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka, ki ga v SD ocenjujejo kot »velikanski socialni populizem«. Po njihovem bi bilo 600 milijonov evrov, kolikor je po ocenah težak predlog LMŠ, pametneje nameniti tistim, ki bodo sto evrov na mesec res potrebovali, zato naj se ta denar raje nameni krepitvi socialne države.



Očitke, da z neenotnostjo in medsebojnim tekmovanjem krepijo Janeza Janšo na oblasti, v SD zavračajo. »Enotnost opozicije ne pomeni, da se moramo v vsem strinjati, zagotovo pa se mora slovenska politika pripraviti na globoko socialno krizo, ki nam grozi jeseni,« poudarjajo v SD in še, da jih ne zanima jemanje podpore drugim levosredinskim strankam, pač pa bi radi z novim vodstvom zgradili kredibilnost, ki bi aktivirala zdaj pasivne volivce. Tudi z Marto Kos, odhajajočo veleposlanico v Švici. Kosova sicer ni članica SD, je pa bila članica njene predhodnice Zveze komunistov. Za SD je »zanimivo ime«, ki pa ga ne vidijo »kot samostojni politični subjekt in tudi ne kot morebitno tehnično mandatarko«, pač pa »v drugi kombinaciji, o kateri je še prezgodaj govoriti«.

SD: DovolJJ, gremo na volitve

Glede na demografsko strukturo podpornikov SD analiza kaže naslednje – stranka ima izrazito velik delež starejših in izobraženih volivcev. Po podatkih Mediane je namreč nadpovprečen delež podpornikov SD med starejšimi od 65 let ter visokošolsko izobraženimi. Stranka ima 38-odstotni delež starejših podpornikov nad 65 let, medtem ko je ta delež v celotni populaciji 21-odstoten. Med statističnimi regijami ima SD v anketah največ podpore na Goriškem, v obalno-kraški regiji ter v Pomurju.

Eden osrednjih temeljev njene politike je antijanšizem, tudi viralno so začeli akcijo nabiranja novih članov prav s sloganom DovolJJ ter z zahtevo za odstop vlade in razpis volitev.



Stranka je z dobrim milijonom letnih prihodkov za SDS druga finančno najmočnejša stranka. Njeni prihodki so lani ostali skoraj enaki kot predlani, od tega so se ji za 20 odstotkov povečali proračunski prilivi, so pa SD močno, kar za petino, padli prihodki iz strankarske članarine, drugi prispevki posameznikov pa za več kot tretjino. Je pa SD stranka z največjim deležem financiranja zunaj proračuna; kar tretjino sredstev, s katerimi razpolagajo, so članarine, prispevki privržencev in darovane dohodnine.