Bo Janezu Janši kaj povedala izkušnja Marjana Šarca?
14. slovenska vlada: Med prvimi potezami Janez Janša napoveduje popravke proračunov, ne pa tudi zakona o vladi.
Odpri galerijo
Predsednik Borut Pahor je v državni zbor že poslal predlog, da za novega predsednika vlade izvoli Janeza Janšo, prvaka SDS. FOTO: Blaž Samec
Predsednik republike Borut Pahor je predlagal Janeza Janšo za mandatarja po tem, ko so SDS, SMC, NSi in Desus podpisali koalicijsko pogodbo. »Koliko bodo tri stranke, ki so s SDS v koaliciji, lahko zagotavljale uravnoteženo delovanje, je težko napovedati. SMC in Desus sta relativno šibka, Janša pa bo v tej vladi močnejši, kot je bil v svoji drugi vladi,« meni politični analitik Aleš Maver in dodaja, da bo moral biti fleksibilen, izkušnja z vodenjem Marjana Šarca je namreč poučen zgled.
»Potrditev Janeza Janše za mandatarja štirinajste slovenske vlade prinaša že četrto zamenjavo vlade, odkar sem predsednik države,« pravi predsednik države Borut Pahor in poziva k sodelovanju, brez izključevanja. Odprt politični dialog, različna ali nasprotujoča si mnenja naj se ne poglobijo v politično izključevanje, poziva ob tem, ko v parlament pošilja predlog, da poslanci izvolijo Janeza Janšo za novega predsednika vlade.
Prvaka SDS, ki bo prihodnji torek predvidoma potrjen za mandatarja v državnem zboru, predsednik države Borut Pahor tako poziva, naj s svojim delom in ravnanjem pomaga krepiti zaupanje v naš ustavni sistem in ovrže strahove glede morebitnih sovražnosti. Pred podpisom koalicijske pogodbe so se v javnosti vrstila opozorila pred nevarnostjo za demokracijo, ki bi jo pomenila vlada Janeza Janše. »To so neresna vprašanja,« je odgovoril prvak SDS, ko smo ga prosili za komentar teh strahov in opozoril, zaradi katerih je jutri že sklican »protest proti koaliciji sovraštva«.
Ena od prvih sprememb, ki jih bo predlagala njegova vlada, je po Janševih napovedih rebalans proračuna za 2020 in 2021. Da bodo zelo hitro popravljali postavke v državni blagajni, potrjujejo tudi prioritete iz koalicijske pogodbe. Med drugim namreč že za letos predvidevajo dvig povprečnih za občine ter vnovično uvedba brezplačnega vrtca za drugega in vse naslednje otroke, ki so hkrati vključeni v vrtec. Čeprav vlade resorje in njihovo vsebino lahko prilagajajo, pa kandidat za novega premiera zanika napovedi, da bo pomembno področje energetike preselil z ministrstva za infrastrukturo, ki pripada NSi, in ga priključili okoljskemu ministrstvu, ki ga bo predvidoma vodil član SDS Andrej Vizjak. »Tudi sprememb zakona o vladi ne predvidevamo,« je dodal.
Iz dokaj splošne koalicijske pogodbe, v kateri so roki prej izjema kot pravilo, je med parafiranjem in končnim podpisom prvakov strank na zahtevo Desusa izginilo natančno navedeno uresničevanje odločbe ustavnega sodišča o financiranju zasebnega osnovnega šolstva. »Za nas je vsako odločbo ustavnega sodišča treba uresničiti, zato ni potrebe po posebnem zapisu v koalicijski pogodbi,« je poudaril in dodal, da če nečesa ni zapisanega v pogodbi, to še ne pomeni, da vlada tega ne bo delala.
Novi predsedniki vlad ob začetku svojega mandata med prvimi kadrovskimi potezami najprej zamenjajo vodstvo vojaške obveščevalne in Sove. »To za nas ni prva prioriteta, kandidata za novega šefa Sove še iščemo,« je zatrdil Janša. Kadrovski razrez ključnih funkcij med SDS, SMC, NSi in Desusom pa je dokončen in koalicijski partnerji pričakujejo, da bodo tudi vsa ministrska imena znana do potrjevanja mandatarja, vključno z imenom predsednika državnega zbora, katerega mesto je pripadlo SMC.
Slovenija je glede na volilni sistem obsojena na koalicijske vlade. Te so lahko uspešne, če partnerji v koalicijska razmerja vstopajo iskreno in suvereno ter so sposobni sklepati kompromise, je še ocenil prvak SDS in napovedal, da bo nova koalicija delovala po zgledu njegove prve vlade oziroma tedanjega Partnerstva za razvoj, v katerem so, tudi ob sodelovanju SD, uskladili in sprejeli 53 sistemskih zakonov.
Je bodoča opozicija pripravljena na sodelovanje? V LMŠ o tem še niso razmišljali, predlogom, dobrim za Slovenijo pa ne bodo nasprotovali. SD bo podprla zakonodajo, ki bo krepila solidarnost in pravičnost ter dvignila življenjski standard ljudi, nasprotovala pa vsem ukrepom, ki bi povečevali družbeno neenakost. Levica pa upa, da vlada sploh ne bo izvoljena in na podlagi koalicijske pogodbe ocenjuje, da gre za stopnjevanje zgrešenih politik.
Aleš Maver, zgodovinar in politični analitik FOTO: Tadej Regent
Aleš Maver,
zgodovinar in politični analitik:
Janša je bil v minulih letih demoniziran in za marsikoga tudi simbol zla; to njegovo podobo so nasprotniki in kritiki gradili od leta 2009. Drugi vzrok strahu pred njim pa je povezan z dogajanjem v Evropi, v kateri po ocenah nekatere evropske države korakajo v precej avtoritarno smer. To je drugi vir opozoril pred njim. Takšna demonizacija, kot smo ji priča, ni upravičena in je pretirana.
zgodovinar in politični analitik:
Janša je bil v minulih letih demoniziran in za marsikoga tudi simbol zla; to njegovo podobo so nasprotniki in kritiki gradili od leta 2009. Drugi vzrok strahu pred njim pa je povezan z dogajanjem v Evropi, v kateri po ocenah nekatere evropske države korakajo v precej avtoritarno smer. To je drugi vir opozoril pred njim. Takšna demonizacija, kot smo ji priča, ni upravičena in je pretirana.
»Potrditev Janeza Janše za mandatarja štirinajste slovenske vlade prinaša že četrto zamenjavo vlade, odkar sem predsednik države,« pravi predsednik države Borut Pahor in poziva k sodelovanju, brez izključevanja. Odprt politični dialog, različna ali nasprotujoča si mnenja naj se ne poglobijo v politično izključevanje, poziva ob tem, ko v parlament pošilja predlog, da poslanci izvolijo Janeza Janšo za novega predsednika vlade.
Prvaka SDS, ki bo prihodnji torek predvidoma potrjen za mandatarja v državnem zboru, predsednik države Borut Pahor tako poziva, naj s svojim delom in ravnanjem pomaga krepiti zaupanje v naš ustavni sistem in ovrže strahove glede morebitnih sovražnosti. Pred podpisom koalicijske pogodbe so se v javnosti vrstila opozorila pred nevarnostjo za demokracijo, ki bi jo pomenila vlada Janeza Janše. »To so neresna vprašanja,« je odgovoril prvak SDS, ko smo ga prosili za komentar teh strahov in opozoril, zaradi katerih je jutri že sklican »protest proti koaliciji sovraštva«.
Alem Maksuti, politični analitik FOTO: Večer
Alem Maksuti,
Inštitut za politični menedžment:
Osebno sicer menim, da je vsaki večini v državnem zboru, ne glede na konstelacijo, treba dati čas, na primer sto dni miru, da se konsolidira in začne z delom. A na drugi strani razumem del civilne družbe, ki je napovedala jutrišnji protest »za koalicijo sovraštva« in se mobilizira iz neke čustvene oziroma moralne perspektive. Gre tudi za odziv na katastrofalno reakcijo SDS na svarilo Rudija Rizmana, prvopodpisanega v pismu 75 intelektualcev, a je žal razmerje sil v državnem zboru povzročilo, v katero smer se bo ta oblast gibala.
Inštitut za politični menedžment:
Osebno sicer menim, da je vsaki večini v državnem zboru, ne glede na konstelacijo, treba dati čas, na primer sto dni miru, da se konsolidira in začne z delom. A na drugi strani razumem del civilne družbe, ki je napovedala jutrišnji protest »za koalicijo sovraštva« in se mobilizira iz neke čustvene oziroma moralne perspektive. Gre tudi za odziv na katastrofalno reakcijo SDS na svarilo Rudija Rizmana, prvopodpisanega v pismu 75 intelektualcev, a je žal razmerje sil v državnem zboru povzročilo, v katero smer se bo ta oblast gibala.
Kaj pa kadri in kadrovske menjave?
Ena od prvih sprememb, ki jih bo predlagala njegova vlada, je po Janševih napovedih rebalans proračuna za 2020 in 2021. Da bodo zelo hitro popravljali postavke v državni blagajni, potrjujejo tudi prioritete iz koalicijske pogodbe. Med drugim namreč že za letos predvidevajo dvig povprečnih za občine ter vnovično uvedba brezplačnega vrtca za drugega in vse naslednje otroke, ki so hkrati vključeni v vrtec. Čeprav vlade resorje in njihovo vsebino lahko prilagajajo, pa kandidat za novega premiera zanika napovedi, da bo pomembno področje energetike preselil z ministrstva za infrastrukturo, ki pripada NSi, in ga priključili okoljskemu ministrstvu, ki ga bo predvidoma vodil član SDS Andrej Vizjak. »Tudi sprememb zakona o vladi ne predvidevamo,« je dodal.
Iz dokaj splošne koalicijske pogodbe, v kateri so roki prej izjema kot pravilo, je med parafiranjem in končnim podpisom prvakov strank na zahtevo Desusa izginilo natančno navedeno uresničevanje odločbe ustavnega sodišča o financiranju zasebnega osnovnega šolstva. »Za nas je vsako odločbo ustavnega sodišča treba uresničiti, zato ni potrebe po posebnem zapisu v koalicijski pogodbi,« je poudaril in dodal, da če nečesa ni zapisanega v pogodbi, to še ne pomeni, da vlada tega ne bo delala.
Janša je včeraj presenetljivo izjavil, da menjava vostva Slovenske obveščevalno varnostne agencije (Sova) ni prioriteta. FOTO: Leon Vidic
Je mogoče sodelovanje tudi z opozicijo?
Slovenija je glede na volilni sistem obsojena na koalicijske vlade. Te so lahko uspešne, če partnerji v koalicijska razmerja vstopajo iskreno in suvereno ter so sposobni sklepati kompromise, je še ocenil prvak SDS in napovedal, da bo nova koalicija delovala po zgledu njegove prve vlade oziroma tedanjega Partnerstva za razvoj, v katerem so, tudi ob sodelovanju SD, uskladili in sprejeli 53 sistemskih zakonov.
Od srede do srede:»Janša je čakal, da se kot ovce vrnejo k njemu«
Je bodoča opozicija pripravljena na sodelovanje? V LMŠ o tem še niso razmišljali, predlogom, dobrim za Slovenijo pa ne bodo nasprotovali. SD bo podprla zakonodajo, ki bo krepila solidarnost in pravičnost ter dvignila življenjski standard ljudi, nasprotovala pa vsem ukrepom, ki bi povečevali družbeno neenakost. Levica pa upa, da vlada sploh ne bo izvoljena in na podlagi koalicijske pogodbe ocenjuje, da gre za stopnjevanje zgrešenih politik.
