Bolnica s cisto ne more do ginekologa

Zaradi pomanjkanja denarja in zdravnikov so čakalne dobe vedno daljše, zdravstvene storitve pa za vedno več ljudi skoraj nedostopne. Mnogi so prisiljeni sami plačati pregled ali poseg, kar je ob tem, da plačujemo obvezno in dodatno zdravstveno zavarovanje, nedopustno. Ena od žrtev takšnega samoplačniškega javnega zdravstvenega sistema je tudi 23-letna Medina Abdagić. Že dolgo ima ginekološke težave, a ji nikakor ne uspe najti ginekologa s koncesijo, ki bi jo brezplačno pregledal in zdravil.


 

Ali čez pol leta ali po plačilu

Začelo se je pred petimi leti, ko je imela vnetje mehurja, ki je postalo kronično. Lani je začela težko dihati, in ko je med službo v lokalu omedlela, so jo odpeljali na urgenco. Tam so ugotovili, da ima cisto na jajčnikih in da je nujno ginekološko zdravljenje. A kako naj pride do ginekologa, če jih večina sploh ne sprejema več novih pacientk?

Abdagićeva se je pred petimi leti v Ljubljano priselila iz Sevnice in tam je tudi njena izbrana ginekologinja. Vsaka ženska lahko zamenja ginekologa po enem letu in to bi lahko storila tudi naša sogovornica, vendar pa je to v praksi skoraj nemogoče. Potem ko so se njene ginekološke težave prejšnji teden močno stopnjevale, je poklicala v Zdravstveni dom Fužine, kjer ima svojo izbrano zdravnico, in tam so ji dali številko njihove ginekološke ambulante. Najprej je porabila nekaj ur, da se ji je oglasila sestra, ko je ta slišala njeno prošnjo, ali bi jo lahko takoj sprejela, ker ima verjetno hudo vnetje, pa jo je le odpravila, češ naj gre na urgenco, če je nujno, pri njih jo lahko sprejmejo šele konec avgusta.

Porabila je še dodatnih nekaj ur za klice v Radeče in Sevnico, a ji tudi tam niso mogli pomagati, ker je njena ginekologinja menda na dopustu, tako da bi lahko prišla le na samoplačniški pregled. Klicala je še na nekaj številk, a povsod so jo samo pošiljali drugam. Na koncu je poklicala še na ginekološko kliniko. Tam se je že dogovorila za takojšen pregled, a ji je na koncu sprejemna sestra razložila, da je ta samoplačniški. »Neverjetno, kakšen odnos imajo do nas, ko potrebujemo zdravnika! Če imaš denar, te takoj sprejmejo, če ga nimaš, pa lahko umreš, preden prideš na vrsto. Res je nedopustno. A zdaj naj čakam, da moja izbrana ginekologinja pride z dopusta, in naj se z vlakom vozim v Sevnico? Saj živim v Ljubljani in plačujem obvezno in dodatno zdravstveno zavarovanje,« je besna.


Abdagićeva bo prisiljena iti na pregled v zasebno ginekološko ambulanto. Po njenih izračunih jo bodo pregledi in diagnostične metode stali približno 200 evrov. »Bom že preživela brez tega denarja, najbolj pomembno je, da me nekdo vendarle začne zdraviti. Je pa skrajno nečloveško, da moramo ženske v stiski tako loviti ginekologe in na koncu še same plačati,« je s svojo pripovedjo še opozorila na pomanjkanje ginekologov v prestolnici.

Od Zore do mraka

Žal še zdaleč ni edina, ki zgublja čas in zdravje v lovu na ginekologa. Že več let je ginekologov na osnovni ravni premalo in zaradi tega je lahko zdravje žensk močno ogroženo. Izstopa Ljubljana, kjer so ginekologi s koncesijo preobremenjeni in le še redki sprejemajo nove pacientke. Če samo pogledamo na seznam, ki ga pripravljajo v državnem programu Zora za odkrivanje raka materničnega vratu, da bi ženskam olajšali iskanje ginekologov: od 23 javnozdravstvenih ginekoloških ambulant v prestolnici nove pacientke sprejemajo samo še v sedmih. Zato ženske množično obiskujejo zasebne ordinacije ali pa jim prepozno odkrijejo bolezni, zaradi katerih lahko tudi umrejo.


Diana Ž. iz Ljubljane je morala lani zamenjati ginekologa. »Moja ginekologinja je šla v pokoj, in ko sem se hotela naročiti na redni pregled, mi je sestra razložila, da je vse pacientke prevzela ginekološka ambulanta v Domžalah. Ker tja res ne mislim hoditi, sem več mesecev iskala koga, ki bi me vzel, a ga nisem našla. Zdaj hodim v zasebno ambulanto, kjer moram plačati,« pripoveduje.

Težave z naročanjem imajo celo tiste ženske, ki jih vabijo na presejalne preventivne preglede, za katere Zora pošilja vabila in so jih ginekologi dolžni naročiti v najmanj treh mesecih. »Nekatere nas potem, ko prejmejo vabilo, pokličejo in potožijo, da so v ambulantah naletele na neprijazen odziv, da so jih hoteli naročiti šele čez več mesecev ali da jih sploh niso hoteli naročiti. Če jim tudi ob ponovnem klicu ne uspe, jim pomagamo v našem koordinacijskem centru. Zadeva je že vrsto let podobna,« nam razložijo in opozorijo, da je za ženske zelo pomembno, da imajo izbranega ginekologa in da redno opravljajo presejalne preglede z brisom materničnega vratu vsake tri leta.

Tistim, ki jih noben ginekolog noče vzeti oziroma jih opredeliti, pa svetujejo, naj se obrnejo naravnost na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ob hujših težavah pa naj nujno gredo na urgenco.