Zunanji ministri držav članic Evropske Unije so večino neuradnega srečanja (Gymnich), ki poteka na Brdu pri Kranju, namenili vprašanju Afganistana in temu, kako se soočiti s položajem, ki je v državi nastal po vojaškem umiku ZDA. »Prihodnost Afganistana je ključna, saj zadeva nas, regijo, mednarodno stabilnost in neposredno vpliva na evropsko varnost,« je v povzetku razprave poudaril visoki predstavnik EU za zunanjo politiko Josep Borrell.

Ker gre za neuradno srečanje, na koncu ne bo sprejetih nobenih zaključkov. Borrell je v skupni izjavi s slovenskim zunanjim ministrom Anžetom Logarjem zgolj povzel ključne poudarke razprave.

Ministri so se po Borrellovih besedah strinjali, da EU še naprej ostane zavezana podpori afganistanskega ljudstva, zaradi česar bo treba sodelovati z novim talibskim režimom, kar pa, je poudaril, ne bo pomenilo njegovega priznanja. 

Gre za operativno sodelovanje, ki pa bo odvisno od vedenja talibske vlade. Njihovo ravnanje bo Evropa presojala po nekakšnih merilih, ki jih je Borrell na ad hoc sklicani izjavi za medije strnil v: prizadevanja, da Afganistan ne bi postal kraj, od koder bi izvažali terorizem; spoštovanje človekovih pravic, zlasti žensk, vladavine prava in svobode medijev; vzpostavitev vključujoče reprezentativne tranzicijske vlade med različnimi političnimi silami; prost dostop do humanitarne pomoči ob upoštevanju pogojev za njeno dostavo; in izpolnitev talibske zaveze glede omogočanja prostega odhoda tujim in afganistanskim civilistom, ki želijo zapustiti državo.

»Naše sodelovanje z njimi bo odvisno od izpolnitve teh pogojev,« je bil jasen vodja evropske diplomacije.



Pogovori na Brdu so se osredotočili na to, kako nuditi nadaljnjo podporo in pomoč tistim, ki jim je Evropa želela pomagati, a jim ni mogla. »Te ljudi je treba evakuirati iz Afganistana,« je poudaril Borrell. Zunanji ministri so upoštevali tudi informacijo o tem, kar so se v torek na sestanku, ki ga je sklicalo slovensko predsedstvo sveta EU, odločili evropski notranji ministri. Na tej podlagi se bodo države članice same odločile, koga želijo sprejeti v skladu s svojimi pravili.
 

Nova afganistanska vlada mora omogočiti premik ljudi

Razprava je tudi poudarila pomen po usklajenem delovanju EU v stikih s talibi in prisotnosti predstavnikov EU v Kabulu. To prisotnost bo usklajevala zunanja službe EU, toda šele ko bodo zagotovljeni ustrezni varnostni pogoji.

Ministri so tudi izpostavili potrebo po sodelovanju z regionalnimi in mednarodnimi partnerji. Ena izmed idej je vzpostavitev nekakšne regionalne politične platforme za sodelovanje z afganistanskimi sosedami. Ta bo temeljila na že obstoječih odnosih z državami, njen namen pa je predvsem upravljanje migracijskih valov, preprečevanje širjenja terorizma in organiziranega kriminala. Koordinirala bi jo evropska zunanja služba, potreben pa bi bil tudi napor vseh držav članic, je poudaril Borrell.



Po besedah vodje slovenske diplomacije Anžeta Logarja se je danes na Brdu pokazalo, da želijo članice govoriti isti jezik in da je enotno sporočilo ključno, da se migracijska kriza iz let 2015 in 2016 ne bi ponovila. Dejal je, da so države članice pooblastile visokega predstavnika Borrella, da skupaj z zunanjo službo centralizira odnose do nove afganistanske vlade.

»Zavzeli smo se, da je treba okrepiti napore, da nam iz Afganistana uspe prepeljati še tiste sodelavce skupne zunanje službe in držav članic, ki so zaradi prekinitve zračnega mostu ostali ujeti v Afganistanu, in da moramo usmeriti vse napore v oblikovanje tako imenovanega regionalnega kompakta, prek katerega nam bo uspelo nagovoriti morebitne migracijske pritiske v prihodnje,« je razpravo povzel Logar.



Razprava o Afganistanu, ki so jo ministri na Brdu začeli včeraj, se je s tem končala. V nadaljevanju se bodo visoki udeleženci srečanja osredotočili na odnose s Kitajsko, zalivskimi državami in indijsko-pacifiško regijo, na delovnem kosilu pa se jim bo pridružil tudi indijski zunanji minister Subrahmanyam Jaishankar, ki se je pred tem že srečal s predsednikom slovenske vlade Janezom Janšo.