Bralka Helena in njeno leto 1991

Leto 1991, ko se je zares veliko dogajalo na vseh področjih našega slovenskega življenja, je bilo za marsikoga eno bolj živahnih v življenju. Številni se še radi spomnijo na kamenčke tistega časa, ko so na medijski trg vstopile tudi Slovenske novice in razživele mirno medijsko krajino. Odtlej so redne spremljevalke marsikoga v naši državi, številne pa tridesetletnica naših in vaših Slovenskih novic spominja na lastne obletnice in lastna tri desetletja, zlasti pa na »tisto leto, leto 1991«.

Ena od tistih, ki se ga zelo rada spomni, je bralka Helena Boruta, ki se je odzvala na našo prošnjo po kratkem opisu kamenčkov iz spomina na leto 1991 (poziv je še vedno objavljen na spletnem naslovu www.slovenskenovice.si, kjer z veseljem sprejemajo vašo pošto, spoštovane bralke in bralci že vrsto let najbolj prodajanega dnevnika v Sloveniji).

»V mojem življenju se je na hitro zgodilo veliko lepega in novega. Poročila sem se in rodila hčerko, dočakala sem osamosvojitev Slovenije. Proslavo sem gledala po televiziji. Drugi dan pa smo se zbudili v vojni. Tanki in barikade na cestah. Ampak med ljudmi sta vela upanje in optimizem v boljši, lepši jutri. Mala nova država je bila pripravljena, da gremo do konca v samostojnost, ne glede na žrtve. Ves moj porodniški dopust je minil v nekem spreminjanju. Menjal se je tudi denar iz dinarja v tolar. Še danes se spomnim, da sem za zadnje jugoslovanske dinarje hčerki kupila novo kapico in copatke. Skromni smo bili vsi v državi. Želeli smo postati druga Švica, tako smo se velikokrat pogovarjali v tistih dneh.

Ampak, hitro, prehitro je minilo teh 30 let. Ampak moža imam pa še vedno istega kot takrat, hčerka je tudi že na svojem in je popolnoma samostojna kot naša Slovenija. Lep pozdrav!« je našemu uredništvu zapisala naša dolgoletna bralka.