Združeno kraljestvo in EU
Brexit povzroča čedalje hujši glavobol
Na vrhu EU so jasno sporočili Londonu, da mora ukrepati, da se omogoči sklenitev sporazuma o prihodnjih odnosih.
Odpri galerijo
V končnici pogajanj o prihodnjih odnosih z Združenim kraljestvom bodo vsi vpleteni morali pokazati veliko potrpežljivosti. FOTO: Yves Herman/Reuters
Bruselj – Pred odločilnimi tedni za preboj v pogajanjih med EU in Združenim kraljestvom o sporazumu o prihodnjih odnosih se krepi napetost. Z obeh strani Rokavskega preliva prihajajo bolj jasna in manj diplomatska sporočila.
Na vrhu EU so z zaskrbljenostjo ugotavljali, da napredek na ključnih področjih za interese Unije še ni zadosten za sklenitev sporazuma. Čeprav je britanski premier Boris Johnson kot rok za sporazum postavil 15. oktober, je glavni pogajalec EU Michel Barnier napovedal nadaljevanje pogovorov, prihodnji teden v Londonu in nato v Bruslju. Tako bi lahko izpolnili cilj in dosegli dogovor do konca meseca.
Po neuradnih bruseljskih ocenah bi se pogajanja lahko zavlekla še v prvi del novembra, ne da bi bil ogrožen začetek izvajanja sporazuma 1. januarja, ko Združeno kraljestvo ne bo več del notranjega območja in carinske unije. Točke razhajanja ostajajo tri: enaki konkurenčni pogoji, ribištvo in režim upravljanja prihodnjih odnosov s pravili za reševanje sporov.
Kar zadeva ribištvo, je pričakovano, da dostop do britanskih voda in kvote za izlov ne bodo vzrok za propad pogajalskega procesa. Kljub temu je francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je glede tega pod pritiskom doma, na vrhu opozoril, da »naši ribiči nikakor ne bi smeli biti žrtve brexita«. Tudi po besedah Barnierja je evropski dostop do britanskih voda povezan z njihovim dostopom do notranjega trga EU.
Glavna težava so konkurenčni pogoji, povezani z režimom državnih pomoči in standardov na področjih, kot je okolje. Unija si želi imeti sistem, ki bo omogočal pravno varstvo in ne bo v škodo evropskim podjetjem. »Zakonodajna in regulatorna suverenost, ki jo bo Združeno kraljestvo obnovilo 1. januarja, ne more biti uporabljena kot orodje za damping,« je povedal Barnier.
Tako Barnier kot predsednik evropskega sveta Charles Michel sta se zavzela za intenziviranje pogovorov. Voditelji držav članic so v sklepih pozvali Združeno kraljestvo, »naj naredi potrebne korake, da bo sporazum možen«. Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je ocenila, da »hočemo sporazum, a ne za vsako ceno«.
Glavni britanski pogajalec David Frost je v tvitu izrazil razočaranje s sklepi vrha, predvsem zato, ker da EU v njih ni več zavezana »intenzivnemu delu« za prihodnje partnerstvo. Čudno za pogajalski proces se mu zdi, da pozivajo eno stran k premikom, ki bodo vodili do sporazuma. Premier Johnson naj bi se sicer glede teh vprašanj oglasil jutri.
Pričakovano je, da se bo EU v prihodnjih tednih do novega leta sestala na vsaj še enem izrednem vrhu o brexitu. Ugiba se sicer še o različnih scenarijih, ki bi zagotovili, da Unija in Združeno kraljestvo ne bi začela na novo brez vsakršne podlage za trgovinske odnose.
Na vrhu EU so z zaskrbljenostjo ugotavljali, da napredek na ključnih področjih za interese Unije še ni zadosten za sklenitev sporazuma. Čeprav je britanski premier Boris Johnson kot rok za sporazum postavil 15. oktober, je glavni pogajalec EU Michel Barnier napovedal nadaljevanje pogovorov, prihodnji teden v Londonu in nato v Bruslju. Tako bi lahko izpolnili cilj in dosegli dogovor do konca meseca.
Po neuradnih bruseljskih ocenah bi se pogajanja lahko zavlekla še v prvi del novembra, ne da bi bil ogrožen začetek izvajanja sporazuma 1. januarja, ko Združeno kraljestvo ne bo več del notranjega območja in carinske unije. Točke razhajanja ostajajo tri: enaki konkurenčni pogoji, ribištvo in režim upravljanja prihodnjih odnosov s pravili za reševanje sporov.
Kar zadeva ribištvo, je pričakovano, da dostop do britanskih voda in kvote za izlov ne bodo vzrok za propad pogajalskega procesa. Kljub temu je francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je glede tega pod pritiskom doma, na vrhu opozoril, da »naši ribiči nikakor ne bi smeli biti žrtve brexita«. Tudi po besedah Barnierja je evropski dostop do britanskih voda povezan z njihovim dostopom do notranjega trga EU.
Suverenost ni orodje za damping v škodo EU
Glavna težava so konkurenčni pogoji, povezani z režimom državnih pomoči in standardov na področjih, kot je okolje. Unija si želi imeti sistem, ki bo omogočal pravno varstvo in ne bo v škodo evropskim podjetjem. »Zakonodajna in regulatorna suverenost, ki jo bo Združeno kraljestvo obnovilo 1. januarja, ne more biti uporabljena kot orodje za damping,« je povedal Barnier.
Tako Barnier kot predsednik evropskega sveta Charles Michel sta se zavzela za intenziviranje pogovorov. Voditelji držav članic so v sklepih pozvali Združeno kraljestvo, »naj naredi potrebne korake, da bo sporazum možen«. Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je ocenila, da »hočemo sporazum, a ne za vsako ceno«.
Večje podnebne ambicije
»Da bi dosegli cilj podnebno nevtralne Evrope do leta 2050 skladno s pariškim sporazumom, mora EU v prihodnjem desetletju povečati ambicije in posodobiti okvir podnebno-energetske politike,« je sklenil vrh EU. O konkretnem novem predlogu, po katerem bi EU morala zmanjšati izpuste za 55 odstotkov (veljavni cilj je 40 odstotkov), so le razpravljali. Temeljitejša obravnava tega cilja bo sledila na decembrskem vrhu. Evropsko komisijo so pozvali, naj oceni specifični položaj držav članic in zagotovi več informaciji o vplivu cilja nanje.
»Da bi dosegli cilj podnebno nevtralne Evrope do leta 2050 skladno s pariškim sporazumom, mora EU v prihodnjem desetletju povečati ambicije in posodobiti okvir podnebno-energetske politike,« je sklenil vrh EU. O konkretnem novem predlogu, po katerem bi EU morala zmanjšati izpuste za 55 odstotkov (veljavni cilj je 40 odstotkov), so le razpravljali. Temeljitejša obravnava tega cilja bo sledila na decembrskem vrhu. Evropsko komisijo so pozvali, naj oceni specifični položaj držav članic in zagotovi več informaciji o vplivu cilja nanje.
Glavni britanski pogajalec David Frost je v tvitu izrazil razočaranje s sklepi vrha, predvsem zato, ker da EU v njih ni več zavezana »intenzivnemu delu« za prihodnje partnerstvo. Čudno za pogajalski proces se mu zdi, da pozivajo eno stran k premikom, ki bodo vodili do sporazuma. Premier Johnson naj bi se sicer glede teh vprašanj oglasil jutri.
Pričakovano je, da se bo EU v prihodnjih tednih do novega leta sestala na vsaj še enem izrednem vrhu o brexitu. Ugiba se sicer še o različnih scenarijih, ki bi zagotovili, da Unija in Združeno kraljestvo ne bi začela na novo brez vsakršne podlage za trgovinske odnose.
