Brez gliv ne bi dolgo živeli

Temperature so se dvignile in sneg se bo v enem tednu dni stalil. Ko bo nekaj dni zapored toplo, bomo v prebujajočem se gozdu opazili prve gobe, ki so prave znanilke pomladi. Tokrat si za uvod v sezono oglejmo, kako pomembno funkcijo imajo glive v našem ekosistemu.
 

Preplet nitk in korenin

Gozd je najpomembnejši habitat za glive, kjer raste več kot dve tretjini vseh vrst. Igrajo osrednjo vlogo v kompleksnem ekosistemu. Razkrajajo organski material, kot so les, listi, stelja ipd., in ohranjajo ravnotežje. Za žuželke, majhne sesalce in polže so vir hrane. Kar imenujemo goba, je le plodno telo, glavni del, micelij ali podgobje, je pod zemljo, v lesu, pravzaprav vsepovsod. Pri sprehodu po gozdu niti slutimo ne, kaj je pravzaprav pod našimi nogami, sicer bi bili nemalo začudeni, saj bi videli neznanski preplet vsemogočih nitk in korenin, brez katerih ne bi bilo dreves, rastlin, gob in vsega živega v gozdu. Zato se trudimo ozaveščati nabiralce, naj ne uničujejo dreves, podrasti in gob, saj lahko uničijo celotni ekosistem.

Vzajemni odnos

Glive igrajo pomembno vlogo v odnosu med živimi bitji in neživo naravo. Najdemo jih na kopnem, v morskih in sladkovodnih okoljih in so del raznolike skupnosti razgrajevalcev, ki razgrajujejo mrtve rastline in živali. Glive preoblikujejo organsko snov v oblike, ki jih lahko uporabljajo drugi razgrajevalci, in v hrano za rastline. Rastline se zanašajo nanje, da jim zagotovijo topna hranila, ki jih korenine lahko prevzamejo. Na primer dušik, eno najpomembnejših rastlinskih hranil, je zaklenjen v beljakovine, ki jih večina rastlin ne more prevzeti. Glive ​​presnovijo beljakovine in sprostijo anorganske oblike dušika, kot je nitrat, ki pa ga korenine rastlin zlahka absorbirajo.


Glive živijo povsod in veliko je znanih po medsebojnih odnosih z drugimi vrstami, predvsem rastlinami. Mikoriza ali sožitje je najbolj fascinanten odnos partnerstva, ki poteka, ko se glivne nitke oz. hife nekaterih gliv ovijejo okoli korenin rastline ali prodrejo vanje, pri čemer poteka vzajemno koristna izmenjava. Ker so hife micelija veliko manjše od korenin dreves, micelij učinkovito razširja koreninski sistem rastlin, kar jim omogoča učinkovitejše absorbiranje vode in hranil. Gobe imajo koristi od tega vzajemnega odnosa, saj jim omogoča dostop do ogljikovih hidratov, ki jih proizvajajo rastline. Te glive imenujemo mikorizne glive. Nedavne raziskave kažejo, da so ti mikorizni oz. sožitni odnosi pomemben sestavni del splošnega zdravja gozdov in da številne rastlinske vrste ne bi uspevale brez njega.

Gniloživke, paraziti

Druga vrsta gliv, imenovani saprofiti ali gniloživke, so razgrajevalci, ki živijo na odmrlem drevju, rastlinah in živalih in z drugimi mikroorganizmi razgrajujejo odmirajoč organski material ter ga spreminjajo v dragoceni humus. Ključna vloga teh razgrajevalcev oz. reciklatorjev gozdov je razgradnja mrtvih snovi in vračanje hranilnih snovi v tla, da bodo še enkrat na voljo rastlinam. Saprofiti so npr. smrčki, čašice in še vrsta drugih gliv …



Tretja vrsta gliv, ki se hranijo na živih bitjih, so paraziti. Nekatere parazitske glive preprosto oslabijo svoje gostitelje, druge jih celo ubijejo. Kot primer lahko navedem sivorumeno mraznico (Armillaria mellea), ki počasi izsesava življenje iz drevesa in ga na koncu tako izčrpa, da drevo umre.


To pa ustvarja odličen življenjski prostor za številne druge vrste, npr. za hrošče in muhe, ki gnezdijo v odmrlih drevesih. Ko je drevo uničeno, omogoča tudi rast mladih dreves in drugih rastlin, s čimer se obogati strukturna raznolikost gozda. Glive ​​so torej povsod in brez teh čudnih in zanimivih življenjskih oblik ne bi mogli dolgo živeli niti mi, niti prebivalci naših gozdov, niti ne naši gozdovi!