EU – AstraZeneca
Brez premirja v cepilni bitki
Pred petkovo odobritvijo novega cepiva napeto zaradi dobav Evropski uniji.
Odpri galerijo
Pravi politični vrvež, ki je vso sredo vznemirjal Bruselj, predvsem po virtualnih kanalih, je bil očitno znamenje resnosti razmer zaradi oskrbe EU s cepivi, ki so se razvile v oster obračun z britansko-švedsko farmacevtsko družbo AstraZeneca.
Kot olje na ogenj so bile odmevne izjave njenega prvega človeka Pascala Soriota, ki je razlagal, da so se v pogodbi zavezali samo k »prizadevanjem po najboljših močeh« za dobavo predvidenih količin cepiv. Ker je Združeno kraljestvo naročilo cepivo prej, naj bi bilo pri oskrbi v prednosti. Zaradi takšnih izjav so bili v Bruslju na nogah. »Zavračamo logiko: 'Kdor prej pride, prej melje',« je o zapletu povedala evropska komisarka za zdravje Stela Kiriakides. To bi po njenih besedah lahko delovalo pri mesarju v sosedstvu, ne pa v pogodbah.
Pogodba o vnaprejšnjem nakupu cepiva z družbo AstraZeneca ne vsebuje klavzule o prednostnem vrstnem redu, je pojasnila. Sklicevanje na pogodbeno klavzulo o »prizadevanju po najboljših močeh« pri skrčenju dobav zavračajo kot nepravilno in nesprejemljivo. Logika pri sklenitvi pogodbe je bila, da v zameno za financiranje razvoja cepiva in proizvodnih zmogljivosti, EU dobi zagotovljene odmerke. »Smo v pandemiji, vsak dan izgubljamo ljudi. To niso številke, to niso statistike, marveč osebe z družinami, prijatelji, kolegi, ki so tudi prizadeti,« je povedala komisarka Kiriakidesova.
Čeprav so najprej odpovedali udeležbo, so predstavniki AstraZenece sinoči le prišli na sestanek z usmerjevalnim odborom za cepiva, ki deluje pri evropski komisiji. V Bruslju so v kontekstu razčiščevanja stvari zagovarjali objavo pogodbe. Soriot je v intervjujih menda že tako govoril o klavzulah, ki so tajne. Razlike v pogledih bi se z objavo pogodbe razjasnile, so pojasnili visoki uradniki EU. »Želimo rešitev,« je vodilo evropske komisije. V AstraZeneci morajo natančno povedati, kaj je narobe v proizvodnji in kako bodo izpolnili upravičene obveznosti glede dobav.
Opozarjajo, da ima AstraZeneca v Evropi štiri proizvodne obrate, in belgijski, v katerem je prišlo do težav, je tretji največji. To pomeni, da bi EU lahko dobivala cepivo iz drugih obratov podjetja, tudi z Otoka. EU je pri AstraZeneci naročila 300 milijonov odmerkov in dodatnih 100 milijonov kot opcijo. V prvem četrtletju bi morali za Unijo izdelati 80 milijonov odmerkov, a so prejšnji teden sporočili, da jih lahko le 31 milijonov. Bruselj jim je zagotovil 326 milijonov evrov za razvoj cepiva in postavljanje proizvodnih linij, celoten znesek pa še ni bil izplačan.
Cepivo AstraZenece bo predvidoma v petek, po objavi ocene evropske agencije za zdravila, v EU odobreno kot tretje. V podjetju napovedujejo, da bodo napovedane dobave uresničili pozneje. Slovenija podpira aktivnost evropske komisije za čimprejšnjo dobavo cepiv, kakor izhaja iz pogodb, ki jih je EU sklenila z različnimi proizvajalci cepiv, tudi z AstraZeneco, so sporočili z zdravstvenega ministrstva. »Pričakujemo, da se bodo proizvajalci cepiv držali sklenjenih dogovorov in cepiva dobavljali v skladu s pogodbenimi določili,« so dodali.
Kot olje na ogenj so bile odmevne izjave njenega prvega človeka Pascala Soriota, ki je razlagal, da so se v pogodbi zavezali samo k »prizadevanjem po najboljših močeh« za dobavo predvidenih količin cepiv. Ker je Združeno kraljestvo naročilo cepivo prej, naj bi bilo pri oskrbi v prednosti. Zaradi takšnih izjav so bili v Bruslju na nogah. »Zavračamo logiko: 'Kdor prej pride, prej melje',« je o zapletu povedala evropska komisarka za zdravje Stela Kiriakides. To bi po njenih besedah lahko delovalo pri mesarju v sosedstvu, ne pa v pogodbah.
Ni kot pri mesarju
Pogodba o vnaprejšnjem nakupu cepiva z družbo AstraZeneca ne vsebuje klavzule o prednostnem vrstnem redu, je pojasnila. Sklicevanje na pogodbeno klavzulo o »prizadevanju po najboljših močeh« pri skrčenju dobav zavračajo kot nepravilno in nesprejemljivo. Logika pri sklenitvi pogodbe je bila, da v zameno za financiranje razvoja cepiva in proizvodnih zmogljivosti, EU dobi zagotovljene odmerke. »Smo v pandemiji, vsak dan izgubljamo ljudi. To niso številke, to niso statistike, marveč osebe z družinami, prijatelji, kolegi, ki so tudi prizadeti,« je povedala komisarka Kiriakidesova.
Čeprav so najprej odpovedali udeležbo, so predstavniki AstraZenece sinoči le prišli na sestanek z usmerjevalnim odborom za cepiva, ki deluje pri evropski komisiji. V Bruslju so v kontekstu razčiščevanja stvari zagovarjali objavo pogodbe. Soriot je v intervjujih menda že tako govoril o klavzulah, ki so tajne. Razlike v pogledih bi se z objavo pogodbe razjasnile, so pojasnili visoki uradniki EU. »Želimo rešitev,« je vodilo evropske komisije. V AstraZeneci morajo natančno povedati, kaj je narobe v proizvodnji in kako bodo izpolnili upravičene obveznosti glede dobav.
Težave v belgijskem obratu kot izgovor?
Opozarjajo, da ima AstraZeneca v Evropi štiri proizvodne obrate, in belgijski, v katerem je prišlo do težav, je tretji največji. To pomeni, da bi EU lahko dobivala cepivo iz drugih obratov podjetja, tudi z Otoka. EU je pri AstraZeneci naročila 300 milijonov odmerkov in dodatnih 100 milijonov kot opcijo. V prvem četrtletju bi morali za Unijo izdelati 80 milijonov odmerkov, a so prejšnji teden sporočili, da jih lahko le 31 milijonov. Bruselj jim je zagotovil 326 milijonov evrov za razvoj cepiva in postavljanje proizvodnih linij, celoten znesek pa še ni bil izplačan.
Cepivo AstraZenece bo predvidoma v petek, po objavi ocene evropske agencije za zdravila, v EU odobreno kot tretje. V podjetju napovedujejo, da bodo napovedane dobave uresničili pozneje. Slovenija podpira aktivnost evropske komisije za čimprejšnjo dobavo cepiv, kakor izhaja iz pogodb, ki jih je EU sklenila z različnimi proizvajalci cepiv, tudi z AstraZeneco, so sporočili z zdravstvenega ministrstva. »Pričakujemo, da se bodo proizvajalci cepiv držali sklenjenih dogovorov in cepiva dobavljali v skladu s pogodbenimi določili,« so dodali.