Da bo slovensko predsedstvo decembra v svetu EU organiziralo zaslišanje Madžarske in Poljske v okviru postopka po 7. členu, je do zdaj veljalo za gotovo. Zunanji minister Anže Logar je denimo na julijskem plenarnem zasedanju evropskega parlamenta dejal, da je zaslišanje na dnevnem redu predsedstva.

Ves čas je veljalo, da bo postopek po 7. členu točka na decembrskem zasedanju sveta za splošne zadeve. To je sestava sveta EU, v bruseljskem žargonu poimenovana GAC, v kateri sedijo ministri ali državni sekretarji za EU. Med slovenskim predsedovanjem ga vodi državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Gašper Dovžan. V zadnjih dneh se je pojavilo nekaj dvomov, ali bo načrtovano zaslišanje sploh potekalo. Z ministrstva so sinoči sporočili, da je na Madžarskem in Poljskem prišlo »do nekaterih novih relevantnih dogodkov«, zato da je decembra smiselna edino izvedba točke o 7. členu v obliki pregleda stanja.

»Kot člani evropskega parlamenta vam pišemo, da bi izrazili zaskrbljenost glede tega, da na provizoričnem dnevnem redu zasedanja GAC 14. decembra ni predvidenih zaslišanj po 7. členu.« Tako pa je v četrtek v pismu slovenskemu predsedstvu opozorila skupina evropskih poslancev. Med trinajstimi podpisniki so predsednik odbora za temeljne svoboščine, notranje zadeve in pravosodje, španski socialist Juan Fernando López Aguila, nizozemska liberalka Sophie in 't Veld in poslanci, ki se kot poročevalci ali poročevalci v senci ukvarjajo z Madžarsko in Poljsko, tudi Luksemburžanka Isabel Wiseler-Lima iz desnosredinske EPP.

Od julija poslabšanje položaja

V pismu – objavila ga je poslanska skupina socialistov – podpisniki opozarjajo, da se je od zadnjega zaslišanja junija v času portugalskega predsedstva položaj v obeh državah še poslabšal, kar sta ugotavljala tako evropski parlament kot evropska komisija. Junijsko zaslišanje je bilo v znamenju nove zakonodaje na Madžarskem, usmerjene proti skupnosti LGBTI+. Podpisniki navajajo ugotovitev misije evropskih parlamentarcev na Madžarskem pred dvema mesecema, da je »široko razširjena korupcija vodila do nastanka vzporedne države, ki se je skoraj ni mogoče lotiti brez neodvisnega sodnega sistema«.

Na Poljskem da je odločitev »nelegitimnega ustavnega sodišča« prelomnica, saj spodkopava prvenstvo prava EU in zastrašuje sodnike. Brez odločne zavezanosti držav članic bo postopek po 7. členu kot eno od orodij EU za ukvarjanje z vladavino prava mrtva črka na papirju. Zato so predsedstvo pozvali, naj razširi dnevni red z zaslišanjem. Postopek po 7. členu se sicer sproži v primeru očitnega tveganja, da bi država članica lahko huje kršila vrednote EU, kot so demokracija, vladavina prava in spoštovanje človekovih pravic.

Jedrska opcija se ni obnesla

Proti Poljski postopek teče od leta 2017, proti Madžarski pa od leta 2018. Sprva je veljal za jedrsko opcijo, saj so v primeru, da ugotovijo kršitve, predvidene kazni, kot je odvzem glasovalnih pravic. Toda v praksi se ni obnesel. Druge članice namreč niso pokazale pripravljenosti za napredek v postopku, niti za glasovanje o obstoju tveganj hujših kršitev vrednot, ki ne zahteva soglasja, temveč le štiri petine glasov. Kot bolj učinkoviti so se pokazali postopki ugotavljanje kršitev prava Unija, v katerih Madžarska in Poljska kot po tekočem traku izgubljata primere na sodišču EU.

Generalni pravobranilec na sodišču EU Manuel Campos Sánchez-Bordona bo v četrtek objavil sklepne predloge v madžarsko-poljski tožbi proti novemu mehanizmu pogojevanja izplačil evropskih sredstev z vladavino prava.