RUTINSKO CEPLJENJE
Brezplačno cepivo: cepljenje proti klopom zastonj, a le za ...
Začenja se rutinsko cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Z letošnjim letom se je začelo rutinsko cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu za otroke, ki bodo letos dopolnili tri (3) leta, in odrasle, ki bodo dopolnili 49 let. To cepljenje se bo izvajalo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ), ki ga financira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Sredstva za cepljenje so po besedah epidemiologinje Marte Grkič Vitek zagotovljena za dve starostni skupini. Poudarja, da si na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) želijo, da bi vsi upravičenci do cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja to cepljenje izkoristili.
»Po pregledu podatkov o pojavnosti klopnega meningoencefalitisa se je izkazalo, da največ obolevajo odrasli pri starostni skupini 55 do 64 let, zato je cepljenje odraslih smiselno, preden se začne najvišja obolevnost. Čeprav je pri otrocih potek bolezni večinoma blažji, pa je zaradi morebitnih dolgotrajnih posledic bolezni breme bolezni tudi pri otrocih veliko, zato je v program zajeta tudi ena generacija otrok,« je povedala Grkič Vitkova.
Obvezno zdravstveno zavarovanje pokrije tri odmerke, kar pomeni osnovno cepljenje. Pri klopnem meningoencefalitisu so potrebni poleg treh osnovnih odmerkov, ki jih cepljeni prejme v letu dni, še poživitveni, ki pa so samoplačniški. Prvi poživitveni odmerek je potreben čez tri leta, nato jih je treba prejeti na pet let, pri starejših od 50 let pa znova na tri leta.
Redno cepljenje po besedah Grkič Vitkove omogoča kar 97-odstotno zaščito. Tudi za druge, ki jim obvezno zavarovanje ne pokrije stroškov cepljenja, je cepljenje priporočljivo, a je to trenutno še samoplačniško.
Cepljenje izvajajo izbrani osebni zdravniki oziroma pediatri in je na voljo vse leto. Sicer pa na NIJZ priporočajo, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma cepiva opravi v zimskih mesecih, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov.
Možne reakcije po cepljenju so glavobol, utrujenost, rdečina, bolečina in oteklina na mestu cepljenja. Težjih neželenih posledic v zadnjih letih na NIJZ niso ugotovili.
Primeri klopnega meningoencefalitisa so pretežno težki, več kot 90 odstotkov obolelih je hospitaliziranih. Kar velik delež jih ima posledice, kot so zmanjšana delovna sposobnost, motnje koncentracije, ohromitev in paraliza.
Sredstva za cepljenje so po besedah epidemiologinje Marte Grkič Vitek zagotovljena za dve starostni skupini. Poudarja, da si na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) želijo, da bi vsi upravičenci do cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja to cepljenje izkoristili.
»Po pregledu podatkov o pojavnosti klopnega meningoencefalitisa se je izkazalo, da največ obolevajo odrasli pri starostni skupini 55 do 64 let, zato je cepljenje odraslih smiselno, preden se začne najvišja obolevnost. Čeprav je pri otrocih potek bolezni večinoma blažji, pa je zaradi morebitnih dolgotrajnih posledic bolezni breme bolezni tudi pri otrocih veliko, zato je v program zajeta tudi ena generacija otrok,« je povedala Grkič Vitkova.
Obvezno zdravstveno zavarovanje pokrije tri odmerke, kar pomeni osnovno cepljenje. Pri klopnem meningoencefalitisu so potrebni poleg treh osnovnih odmerkov, ki jih cepljeni prejme v letu dni, še poživitveni, ki pa so samoplačniški. Prvi poživitveni odmerek je potreben čez tri leta, nato jih je treba prejeti na pet let, pri starejših od 50 let pa znova na tri leta.
Redno cepljenje po besedah Grkič Vitkove omogoča kar 97-odstotno zaščito. Tudi za druge, ki jim obvezno zavarovanje ne pokrije stroškov cepljenja, je cepljenje priporočljivo, a je to trenutno še samoplačniško.
Cepljenje izvajajo izbrani osebni zdravniki oziroma pediatri in je na voljo vse leto. Sicer pa na NIJZ priporočajo, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma cepiva opravi v zimskih mesecih, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov.
Možne reakcije po cepljenju so glavobol, utrujenost, rdečina, bolečina in oteklina na mestu cepljenja. Težjih neželenih posledic v zadnjih letih na NIJZ niso ugotovili.
Primeri klopnega meningoencefalitisa so pretežno težki, več kot 90 odstotkov obolelih je hospitaliziranih. Kar velik delež jih ima posledice, kot so zmanjšana delovna sposobnost, motnje koncentracije, ohromitev in paraliza.