Cantona ga je označil za vodonošo, toda Deschamps in njegovi prvaki bodo še boljši

Silovite igre francoske reprezentance na mundialu so izpostavile več posameznikov v odlični »tribarvni« zasedbi. Morda bo prav interni dvoboj Griezmann-Mbappe ustoličil na vrh najboljših za leto 2018 Luko Modrića … Drži le eno: super nadarjena jata francoskih atletov diha kot eno zavoljo odličnega »pastirja« – selektorja Didierja Deschampsa.



Deschamps seveda ne bo nikdar prejel »zlate žoge«. Ko je osvajal lovorike v majicah Juventusa in Francije, je bil zgolj »vodonoša« zvezdnikom à la Bokšić, Del Piero in Zidane, kot je nekoč zatrdil njegov rojak Eric Cantona. »Enfant terrible« francoskega nogometa, ki je v začetku 90. let preporodil angleško prvenstvo, seveda ni imel prav. Deschamps je bil leta 1993 ob zmagoslavju Marseilla v ligi prvakov najmlajši kapetan evropskih prvakov. Tudi po tem, ko je sezul nogometne čevlje, njegova kariera zori kot najdražja steklenica bordojca.

Izkušnje z vzgajanjem 22-letnega sina

Svetovno prvenstvo 2018 predstavlja vrhunec kariere trenerja, ki bo jeseni dopolnil 50 let. Odlični selektor je tako močno opozoril nase, da mu bo zmanjkalo želja tudi med oktobrskim praznovanjem abrahama … Na mundialu v Braziliji je Francijo v četrtfinalu izločila Nemčija, dve leti pozneje jo je v finalu eura ustavila Portugalska. Dvakrat je torej izpadel proti prvakom turnirja, v tretje je »Dešam«, kot ga pišejo v Rusiji, zasedel prestol sam. Njegov pristop k reševanju izzivov na igrišču in ob njem je mojstrski, šampionska zgodba Francije na mundialu je odraz brezhibnega delovanja naveze med predsednikom francoske nogometne zveze (FFF) in selektorjem njene reprezentance.



Prvi mož FFF Noël Le Graët (76) in Deschamps (49) si brezpogojno zaupata, veslata na istem čolnu in v isto smer. Le Graët je le izjemoma zamudil trening reprezentance na SP, od leta 2012, ko je angažiral Deschampsa, sta stkala močne vezi. Deschamps deluje v optimalnih razmerah – še močneje kot predsednik ga podpira soproga Claude, njegova najstniška ljubezen, ki ga spremlja na slehernem koraku od leta 1985, ko je tedaj 16-letni zvezni igralec stopil na pot nogometnega vajenca pri Nantesu. Claude in njun 22-letni sin Dylan sta mu čestitala tudi na zelenici štadiona Lužniki, nastale so redke skupne fotografije družine v javnosti.



Prav izziv z vzgajanjem 22-letnega sina je prišel še kako prav Deschampsu tudi med vodenjem francoske reprezentance, ene najmlajših na mundialu v Rusiji. Mbappe (19), Dembele (21), Pavard, Hernandez, Lemar (vsi po 22), Tolisso (23), Mendy, Umtiti, Fekir (vsi po 24), Varane, Pogba, Thauvin (vsi po 25) so potencial za sanjsko prihodnost najboljše nogometne reprezentance na svetu – toda le v rokah selektorja, čigar pomembna odlika je fantastično krmarjenje med krutimi zahtevami sodobnega profesionalizma in običajnimi navadami mladostnikov, na katere niso imuni niti evrski multimilijonarji. Zdi se, da bodo Deschamps(ovi) na naslednjih turnirjih še bolj izkušeni in zanesljivo še boljši kot letos.

Trije in trinajst veličastnih

Ni čudno, da je Deschamps postal šele tretji z naslovom svetovnega prvaka tako v nogometnih čevljih (1998) kot v obleki (2018). Prvi po Brazilcu Mariu Zagallu (1958, 1962; 1970) in Nemcu Franzu Beckenbauerju (1974; 1990). Že prej je postal trinajsti svetovni prvak, ki je pozneje vodil reprezentanco na mundialu. To so pred njim postali tudi Giovanni Ferrari (prvak z Italijo 1934, 1938; selektor 1962), Alfredo Foni (Italija 1938; Švica 1966), Didi (Brazilija 1958; Peru 1966), Berti Vogts (Nemčija 1974; 1994, 1998), Jack Charlton (Anglija 1966; Irska 1990, 1994), Daniel Passarella (Argentina 1978, 1986; 1998), Rudi Völler (Nemčija 1990; 2002), Jürgen Klinsmann (Nemčija 1990; 2006, ZDA 2014), Ricardo La Volpe (Argentina 1978; Mehika 2006) in Diego Maradona (Argentina 1986; 2010).