Čeferin vnovič zavrnil »ameriško« pot
Spremembe v nogometnem koledarju šele leta 2024, toda brez zaprte superlige najbogatejših.
Odpri galerijo
Predsednik Uefe Aleksander Čeferin in prvi mož klubskega združenja Eca, tudi predsednik Juventusa, Andrea Agnelli v Bruslju. FOTO: Reuters
Najvplivnejša moža evropskega nogometa sta vnovič zavrnila revolucionarne spremembe v klubskih tekmovanjih na stari celini. Predsednik Uefe Aleksander Čeferin in prvak združenja klubov (Eca) Andrea Agnelli sta potrdila skupno pot obeh organizacij in za termin evolucijskih sprememb predvidela evropsko prvenstvo v Nemčiji – leto 2024.
Logično je, da želi globalni kapital, ki lastniško obvladuje večji del najbogatejših nogometnih klubov v Evropi, za svoj vložek iztržiti čim boljši donos. To je seveda navidez »lažje« doseči z derbiji med Realom in Bayernom, Barcelono in PSG ali Liverpoolom in Juventusom kot pa s tekmami med Mariborom in Viktorio iz Plzna. Od tod namreč izvira domnevna zamisel o elitni zaprti ligi za izbrance, ki jo je nedavno razkril nemški tednik Spiegel. Logičen je tudi odziv Evropske nogometne zveze (Uefe), ki želi zaščititi interese vseh svojih deležnikov, torej 55 članic in vseh njihovih klubov. Čeferin včeraj ni zaman izpostavil Poljske in njenih 40 milijonov prebivalcev, še večjih Turčije in Rusije, podobno je komentiral nastanek »superlige« predsednik Juventusa Agnelli in zanikal dogovarjanje med najbogatejšimi.
Na vprašanje, ali veliki klubi ne izrabljajo zamisli o odpadniški ligi za izboljšanje svojega položaja v pogajanjih z Uefo, je Agnelli odgovoril, da so klubi že vključeni v skupno podjetje, ki upravlja z elitnimi evropskimi tekmovanji in prodaja povezane pravice: »Že danes imamo nekaj, kar bi moralo zadovoljiti klube, kakršni so Juventus, Bayern, Anderlecht in drugi.« Uefa in Eca sta se začela pogovarjati tudi o sodelovanju po letu 2024, ko se iztečejo obstoječi dogovori o obliki evropskih tekmovanj. Eden od poglavitnih ciljev v obdobju po letu 2024 naj bi bilo preoblikovanje tekmovalnih koledarjev, pri čemer klubi pričakujejo več mednarodnih tekem in manj tekem v državnih prvenstvih, kar je Andrea Agnelli napovedal že marca v ekskluzivnem pogovoru za Delo.
»Zaprta 'superliga' je fikcija in gre zgolj za sanje nekaterih. Uefa in Eca sta na temelju večletnega sodelovanja podpisala pismo o nameri, v katerem je izražen interes organizacij po skupnem delovanju za zagotovitev dolgoročnega in vzdržnega razvoja evropskega nogometa,« je zavrnil »ameriško« pot Čeferin – večina poklicnih lig v ZDA je namreč zaprtih –, potem ko sta z Agnellijem predala pismo evropskemu komisarju za šport Tiborju Navracsicsu. »Nogomet želimo ohraniti tudi za naslednje rodove, veseli me, da evropska komisija to razume in nas podpira,« je dodal.
Najbrž ni naključno, da so se Čeferin, Agnelli in Navracsics sestali v Bruslju, 51-letni Grosupeljčan na začasnem delu v Nyonu mora namreč iz meseca v mesec potrjevati odlike vrhunskega politika, čeprav ga ta panoga ne mika … Uveljavlja svoj volilni program iz septembra 2016, v katerem je napovedal tudi tekmovalno ravnovesje in omejitev števila mandatov za funkcionarje na Uefi. Ob tem je zgodovinsko razširil izvršni odbor Uefe, ko je zagotovil dva sedeža prav združenju Eca in tako uslišal glas vse močnejših klubov po sodelovanju v nogometni politiki.
V naslednjih letih bo seveda prišlo do sprememb klubskih tekmovanj, toda ne rokohitrskih in ne za vsako ceno. Uefa bo v prihodnje razkrila novo, morda razširjeno klubsko tekmovanje, toda to ne bi zaživelo pred letom 2024. S tem sta Čeferin in Agnelli odgovorila tudi na željo predsednika Fife Giannija Infantina po ustanovitvi svetovne »superlige«, za katero naj bi Fifa pridobila 25 milijard dolarjev sredstev skrivnostnih vlagateljev.
Logično je, da želi globalni kapital, ki lastniško obvladuje večji del najbogatejših nogometnih klubov v Evropi, za svoj vložek iztržiti čim boljši donos. To je seveda navidez »lažje« doseči z derbiji med Realom in Bayernom, Barcelono in PSG ali Liverpoolom in Juventusom kot pa s tekmami med Mariborom in Viktorio iz Plzna. Od tod namreč izvira domnevna zamisel o elitni zaprti ligi za izbrance, ki jo je nedavno razkril nemški tednik Spiegel. Logičen je tudi odziv Evropske nogometne zveze (Uefe), ki želi zaščititi interese vseh svojih deležnikov, torej 55 članic in vseh njihovih klubov. Čeferin včeraj ni zaman izpostavil Poljske in njenih 40 milijonov prebivalcev, še večjih Turčije in Rusije, podobno je komentiral nastanek »superlige« predsednik Juventusa Agnelli in zanikal dogovarjanje med najbogatejšimi.
Aleksander Čeferin je v Bruslju napovedal še tesnejše sodelovanje z združenjem najbogatejših klubov. FOTO: Reuters
Na vprašanje, ali veliki klubi ne izrabljajo zamisli o odpadniški ligi za izboljšanje svojega položaja v pogajanjih z Uefo, je Agnelli odgovoril, da so klubi že vključeni v skupno podjetje, ki upravlja z elitnimi evropskimi tekmovanji in prodaja povezane pravice: »Že danes imamo nekaj, kar bi moralo zadovoljiti klube, kakršni so Juventus, Bayern, Anderlecht in drugi.« Uefa in Eca sta se začela pogovarjati tudi o sodelovanju po letu 2024, ko se iztečejo obstoječi dogovori o obliki evropskih tekmovanj. Eden od poglavitnih ciljev v obdobju po letu 2024 naj bi bilo preoblikovanje tekmovalnih koledarjev, pri čemer klubi pričakujejo več mednarodnih tekem in manj tekem v državnih prvenstvih, kar je Andrea Agnelli napovedal že marca v ekskluzivnem pogovoru za Delo.
Čeferin in Agnelli sta se v Bruslju sestala s Tiborjem Navracsicsom.
Morebitno novo Uefino klubsko tekmovanje lahko zaživi šele leta 2024.
Uefa in Eca odgovorila tudi na zamisel Fife o svetovni superligi.
Morebitno novo Uefino klubsko tekmovanje lahko zaživi šele leta 2024.
Uefa in Eca odgovorila tudi na zamisel Fife o svetovni superligi.
»Zaprta 'superliga' je fikcija in gre zgolj za sanje nekaterih. Uefa in Eca sta na temelju večletnega sodelovanja podpisala pismo o nameri, v katerem je izražen interes organizacij po skupnem delovanju za zagotovitev dolgoročnega in vzdržnega razvoja evropskega nogometa,« je zavrnil »ameriško« pot Čeferin – večina poklicnih lig v ZDA je namreč zaprtih –, potem ko sta z Agnellijem predala pismo evropskemu komisarju za šport Tiborju Navracsicsu. »Nogomet želimo ohraniti tudi za naslednje rodove, veseli me, da evropska komisija to razume in nas podpira,« je dodal.
Čeferin kot vrhunski politik
Najbrž ni naključno, da so se Čeferin, Agnelli in Navracsics sestali v Bruslju, 51-letni Grosupeljčan na začasnem delu v Nyonu mora namreč iz meseca v mesec potrjevati odlike vrhunskega politika, čeprav ga ta panoga ne mika … Uveljavlja svoj volilni program iz septembra 2016, v katerem je napovedal tudi tekmovalno ravnovesje in omejitev števila mandatov za funkcionarje na Uefi. Ob tem je zgodovinsko razširil izvršni odbor Uefe, ko je zagotovil dva sedeža prav združenju Eca in tako uslišal glas vse močnejših klubov po sodelovanju v nogometni politiki.
V naslednjih letih bo seveda prišlo do sprememb klubskih tekmovanj, toda ne rokohitrskih in ne za vsako ceno. Uefa bo v prihodnje razkrila novo, morda razširjeno klubsko tekmovanje, toda to ne bi zaživelo pred letom 2024. S tem sta Čeferin in Agnelli odgovorila tudi na željo predsednika Fife Giannija Infantina po ustanovitvi svetovne »superlige«, za katero naj bi Fifa pridobila 25 milijard dolarjev sredstev skrivnostnih vlagateljev.
