Chris Froome je proslavljal devet let kasneje

Primož Roglič včeraj ni bil edini, ki je v prejel lovoriko za zmago na Vuelti. Podelili so jo tudi Chrisu Froomu, vendar ne, ker bi bil letos med najboljšimi na španskih cestah. Simbolično so ga razglasili za zmagovalca dirke po Španiji leta 2011, ki so jo zaradi dopinga odvzeli Špancu Juanu Joseju Cobu. Za Britanca bi bil tudi brez tega to zelo čustven dan, po 11 letih se je poslovil od Ineosa oziroma Skya, s katerim je pisal zgodovino svetovnega kolesarstva.

Froome je 66. Vuelto 11. septembra 2011 končal na 2. mestu, le 13 sekund za Cobom, ki so mu zaradi odkritih nepravilnosti v biološkem potnem listu lani uradno odvzeli največjo zmago v karieri ter jo dodelili Britancu. Ta je za to izvedel, medtem ko je na oddelku za intenzivno nego okreval po grozovitem padcu na kriteriju Dauphine, pri katerem je utrpel tako hude poškodbe, da se še zdaj ni vrnil na nekdanjo šampionsko raven, če se sploh še kdaj bo.



»Podelitev lovorike je vzbudila številne spomine na tisto obdobje ter tudi na vse, kar sem prestal doslej. Prirediteljem Vuelte se zahvaljujem, da so mi omogočili, da sem proslavil zmago iz leta 2011, za katero sem izvedel v dneh, ko nisem vedel, ali bom sploh lahko še sedel na kolo,« je ob kratki svečanosti dejal 35-letni Britanec, ki bi moral biti na papirju eden najnevarnejših tekmecev Primoža Rogliča in Tadeja Pogačarja na letošnjem Touru. Tako kot Geraint Thomas pa je zaradi slabe pripravljenosti izpadel s seznama Ineosa za francosko preizkušnjo.

Tedaj je vodstvo Ineosa napovedalo, da bo Froome kapetan na Vuelti, na kateri se bo pred prestopom k ekipi Israel Start Up Nation poskušal z zmago posloviti od zasedbe, katere barve je branil vse od njenega nastanka leta 2010. Tudi to je ostalo le mrtva črka na papirju, že prva etapa je pokazala, da je štirikratni zmagovalec Toura še vedno daleč od dni stare slave ter da je prva napadalna ost ekipe v boju proti Rogliču in Jumbu Vismi Richard Carapaz.


 

Zadovoljni, čeprav niso zmagali

»Končal sem svojo prvo tritedensko dirko po lanskem padcu, nisem še na ravni, na kateri si želim biti, vendar sem ponosen na to, da sem naredil še en korak k vrnitvi na želeno raven,« je o svojem končnem 98. mestu povedal Froome, ki se je v Španiji najbolj izpostavil s protestom pred 11. etapo. Prepričan je bil, da po zmagi v 10. etapi tekmovalna žirija ne bi smela Rogliču pripisati treh sekund prednosti, s pomočjo katerih je tedaj Slovenec Carapazu odvzel rdečo majico.

Naposled te tri sekunde niso igrale odločilne vloge, Froome pa se je sprijaznil s tem, da njegova ekipa ni zmagala. »Na koncu je odločil boj mož na moža, Richard se je z drugimi favoriti za zmago spoprijel na Angliruju in Covatilli, razlike so bile izjemno majhne. Richard je zadovoljen, ker čuti, da je dal vse od sebe, tudi ekipa bi morala biti navdušena nad dosežkom, četudi nismo zmagali,« je Froome dejal na zadnji dan, ko je dirkal za Ineos, ki je do leta 2018 nosil ime Sky.



»Brez dvoma je bil to zelo čustven dan zame, zadnjič sem bil z ekipo, katere del sem bil 11 let. Veselim se tega, kar je še pred mano, vendar ti gredo ob takšnih trenutkih skozi misli vsi dosedanji vzponi in padci,« je Froome dejal za slovo od najbogatejše kolesarske zasedbe na svetu, s katero ni le štirikrat zmagal na Touru, temveč tudi dvakrat na Vuelti in enkrat na Giru.