Čudežni Nazarij je hodil po vodi
Mestna občina Koper se je s praznikom poklonila marežganskemu uporu, ki se je zgodil 15. maja 1921 in je bil tako pred dobrimi 100 leti eden prvih protifašističnih uporov v Evropi. Dogodek so Koprčani slovesno proslavili že minuli mesec, a junija praznujejo 1500 let omembe mesta. Občina skupaj s partnerji pripravlja pester program prireditev, pri katerih je eden od poudarkov praznovanja jubileja tudi dediščina svetega Nazarija. Ta je namreč po legendi delal čudeže in bil prvi koprski škof.
Koper je gotovo star precej več kot 1500 let, a je posvetitev prvega škofa sv. Nazarija dokaz obstoja mesta. To letnico povezujejo z nastankom mesta, ki gotovo velja za eno najstarejših stalno naseljenih na Slovenskem. In kdo je bil sv. Nazarij? Iz razpoložljivih virov lahko izvemo, da je čudežni zavetnik Kopra. Rodil naj bi se v bogatejši družini v istrski vasici Boršt med letoma 470 in 480. Domačini so še danes trdno prepričani, da se je sv. Nazarij rodil na mestu kokošnjaka ob eni od tamkajšnjih hiš. Na poti proti vasici Glem stoji cerkvica sv. Nazarija s pokopališčem.
Črta na gladini
Njegovi predniki so bili najverjetneje antični grški priseljenci, ki so jih Rimljani kasneje romanizirali in pokristjanili. O njegovem otroštvu je malo znanega, postal pa naj bi razgledan, učen in brezpogojno veren človek. Za škofa ga je na pobudo oglejskega patriarha Štefana in Justina I., cesarja Vzhodnega rimskega imperija, posvetil papež Janez I. leta 524. Več o njem izvemo iz legende o njegovem prihodu v Koper, ki je bil takrat še otok.
Ko je bil leta 524 imenovan za škofa, naj bi prišel peš do Škocjana. Na kraju, kjer je danes koprsko pokopališče, naj bi začel utrujen pred nadaljevanjem poti moliti. Stopil naj bi v morje, a naj se ne bi potopil. Začel naj bi hoditi po gladini. V Koper naj bi tako prišel po morju k vhodnim vratom sv. Petra, na jugovzhodni strani mesta. Za njim naj bi se na morski gladini vila svetleča črta.
Vse to so po legendi sodeč videli prebivalci mesta, ga pričakali na obali in nemudoma razglasili za čudežnega. Bil je dober in priljubljen škof, ki je škofovsko obveznost opravljal 33 let vse do smrti leta 557. Pokopan je bil v cerkvi sv. Marije Velike (Santa Maria Maggiore). Zaradi takratnih vojn se je mesto pokopa hitro pozabilo, izročilo o prvem škofu pa ne. A kasneje so posmrtne ostanke našli. Leta 601 naj bi namreč neki cerkveni uslužbenec Martin molil na stopnišču, pod katerim so bili pozabljeni posmrtni ostanki Nazarija. Martinu so se večkrat pokazali posebni svetlobni znaki, podobni sončnim žarkom, pravi legenda. Ker ni vedel, kaj se dogaja, je sklenil o doživetju povedati someščanom, ti pa mu niso verjeli, kar je govoril.
Angel v sanjah
K sreči pa se čudežni dogodki niso končali. Meščanu po imenu Peregrino naj bi se v sanjah prikazal angel, ki mu je pokazal kraj, kjer so bili zakopani Nazarijevi posmrtni ostanki. Ko se je naslednji dan zbudil, je vse skupaj najprej povedal duhovnikom in cerkvenim dostojanstvenikom. Z njimi je odhitel na kraj, ki mu ga je v sanjah pokazal angel. Začeli so kopati, vendar niso ničesar našli. Ker je bil Peregrino cenjen meščan, so vsi začeli moliti in v tistem trenutku se je luknja, kjer so kopali, poglobila in pokazala se je marmornata skrinja z latinskim napisom, ki bi se v prevodu glasil: O, sveti Nazarij, vladaj in ščiti to domovino, ti, ki ti pravijo oče in zaščitnik Justinovega mesta. Ob pokojnikovem skeletu so našli še svinčeno tablico, na kateri je napis, da je Nazarij odšel h gospodu 13. dne julijskih kalend.
2016. so kip sv. Nazarija umaknili v depo.
Ko so ljudje izvedeli, kaj se je zgodilo, so prihiteli od vsepovsod, da bi videli ostanke škofa, o katerem so dotlej le slišali. Ob odprtju kamnite krste je bilo v bližini ogromno ljudi, tudi kronično bolnih in nepokretnih, in ko so se ti dotaknili Nazarijevih kosti, naj bi čudežno ozdraveli. Od tistega leta naprej so prebivalci mesta Koper pa tudi ljudje iz okolice vsak 19. junij (13. dan julijskih kalend) slavili svojega zavetnika in prvega škofa, poleg tega pa so ga imenovali za svetega. Na ta dan so mesto okrasili s sivko, ki velja za klasje sv. Nazarija, pripravili sejem in sprevod po ulicah Kopra s svetnikovimi relikvijami.
Prenovljena krstilnica
Praznovanje 1500-letnice Kopra se je začelo že konec lanskega leta s ponatisom najstarejšega ohranjenega mestnega statuta. Poleg prireditev v kulturnih ustanovah pa bo letos veliko dogajanja na ulicah, ki so že okrašene z zastavicami in vejicami sivke. Vrhunec dogajanja je ob svetnikovem godu, ko Katoliška cerkev obudi tradicijo procesije po koprskih ulicah. Obeta se tudi znameniti sejem.
Eden od najbolj prepoznavnih predmetov v Pokrajinskem muzeju Koper je leseni kip sv. Nazarija iz 16. stoletja. Zaradi slabega stanja so ga leta 2016 umaknili v depo, nato pa predali restavratorskemu centru ZVKDS v Ljubljani. Po besedah direktorja muzeja Marka Bonina ga je treba utrditi in očistiti, opravili bodo tudi dodatne raziskave, da bi ugotovili, ali je bil po nastanku morda kdaj predelan. Delo bodo predvidoma končali do septembra, ko naj bi se kip vrnil v Koper. In tam ostal.
Ker je bil Peregrino cenjen meščan, so začeli vsi moliti in v tistem trenutku se je luknja, kjer so kopali, poglobila in pokazala se je marmornata skrinja.
