Dremež je povezan z visokim tlakom

Tisti, ki pogosto dremajo, imajo višje tveganje za nastanek visokega krvnega tlaka in kapi, kažejo izsledki raziskave. Popoldanski spanec sam po sebi seveda ni škodljiv, a mnogi si ga privoščijo, ker ponoči ne spijo dobro, nekakovosten in ne dovolj dolg nočni spanec (ki ga s popoldanskim dremežem ne moremo nadomestiti) pa zdravniki povezujejo s slabšim zdravjem.

Udeleženci raziskave (360.000 ljudi, ki so za veliko biomedicinsko bazo podatkov z Otoka, spremljala jih je med letoma 2006 in 2010, med drugim razkrili tudi to, ali čez dan spijo in koliko), ki so čez dan spali, so imeli za 12 odstotkov višje možnosti nastanka visokega krvnega tlaka, možnost kapi je bila višja za 24 odstotkov v primerjavi s tistimi, ki popoldne nikoli ne dremajo.

Rezultati so bili podobni tudi po tem, ko so raziskovalci izločili ljudi s povečanim tveganjem za povišan tlak, denimo tiste z diabetesom tipa 2, povišanim holesterolom, motnjami spanja in tudi tiste, ki so delali v nočni izmeni. Pomembno bi bilo, da bi osebni zdravniki paciente rutinsko povprašali o dremanju in čezmerni zaspanosti čez dan ter tudi tako ocenili dejavnike, ki bi lahko pomenili tveganje za nastanek srčno-žilnih obolenj.

A niso vsi popoldanski spanci enaki, med njimi so velike razlike, poudarjajo strokovnjaki: če smo zares močno utrujeni, nas bo že 15- ali 20-minutni dremež med dvanajsto in drugo uro popoldne osvežil. Tisti, ki trpijo za (kronično) nespečnostjo, naj se popoldanskemu spancu (pravzaprav spancu kadar koli čez dan) ognejo, saj se bodo znašli v začaranem krogu, ponoči bodo bedeli, podnevi pa spali.