Država ne sme pozabiti osnovnih celic v športu

Edina realna tekmovalna škoda, ki jo zaradi izbruha koronavirusa utrpel rokometni klub Krim Mercator, je bila, da je moral zadnjo tekmo lige prvakinj proti Budućnosti igrati brez gledalcev. Bila je tudi edina, na kateri so Ljubljančanke zmagale na Kodeljevem. Svet se je takrat tudi pred praznimi tribunami zdel lep za najbolj uspešen ženski kolektiv v državi, ki mu utegne pandemija pokvariti načrt vrnitve na pota stare slave. A direktorica Deja Ivanović verjame, da se bo pobral. Ne bi bilo prvič.

Krim je v sezoni 2019/20 uresničil tekmovalne ambicije. Odigral je vseh 12 evropskih tekem in sezono v ligi prvakinj končal na 10. mestu v Evropi, kar je več, kot si je lahko obetal po odhodu večine nosilk igre. Ob tem je tudi predčasno osvojil naslov državnega prvaka. Pobral se je tudi na finančnem področju, sanacija je bila pri koncu. Okrepljena ekipa za naslednjo sezono, v kateri naj bi Krim mešal štrene najboljšim, je bila praktično sestavljena. Potem pa ...



»Težko je reči, kaj vse bo to prineslo, kakšne bodo posledice in v kakšnem obsegu, saj še zdaleč nismo iz hudega. Brez dvoma bodo največjo škodo utrpeli klubi kot osnovna celica športa. Šele potem zveze, dogodki, prvenstva. Žal mi je, ker smo ravno postavili trdne temelje in relativno zgodaj predstavili okrepitve, zdaj pa ne vemo, kaj bo. Dejstvo je, da želimo nadaljevati po začrtati poti, ostati del evropske elite in udeleženci nove lige prvakinj. Računam, da bo slika jasnejša čez kakšen mesec in da bomo takrat ža lahko naredili predikcijo, na kakšni ravni bomo v novi sezoni delovali,« ima ta čas veliko več vprašanj kot odgovorov Ivanovićeva.



Ima vendarle nekoliko boljše izhodišče od mnogih kolegov. Krim je namreč sezono lahko končal. »Nam je lažje kot denimo Györu in drugim, ki so se uvrstili v četrtfinale. Ker ne vedo, ali se bo sezona nadaljevala ali ne, ne morejo razpustiti ekip. Ko smo izvedeli, da je domača sezona končana, smo igralkam dovolili, da gredo domov, ker tudi doma lahko opravljajo individualne treninge pod nadzorom trenerja Uroša Bregarja in kondicijskega trenerja Roka Svetka,« nadaljuje Ivanovićeva, prej Dolerjeva.



»Nekaj tujk je šlo domov, druge so se odločile ostati v Ljubljani. Igralkam, ki v naslednji sezoni ne bodo pri nas, se pogodbe iztečejo konec maja, smo se pa z nekaterimi, denimo Marianno Rebičovo, dogovorili o sporazumni prekinitvi sodelovanja. Tistim, ki ostajajo, pogodb nismo razdirali ali prekinjali, ne skrivamo pa, da smo v fazi, ko pripravljamo predlog znižanja plač glede na to, da ni tekem in skupnih treningov. Vodstvo kluba si obeta maksimalno mero razumevanja, prepričana sem, da bodo tisti, ko čutijo nekaj več do športa in tudi Krima, razumeli situacijo in sprejeli ponujene pogodbe. Nikomur ni cilj, da gremo v drastične ukrepe in znižanja.«
 

Komunikacija s sponzorji ključna

Dvakratni evropski prvak je podobno kot vsi slovenski klubi močno odvisen od sponzorjev. »Pisarna se v tem obdobju ukvarja predvsem s tem. Seveda vsi delamo od doma. Komunikacija s sponzorji je ključna. Določeni so izkazali neko mero previdnosti, znižanje vložka ali celo prekinitve sodelovanja pa še nismo imeli. Verjetno bo z večino treba ponovno sesti za mizo, ko se bo vedelo, kakšna je situacija po koncu krize. Nimamo podatkov, da bi se pri MO Ljubljana stvari kaj spremenile. Močno upam, da se ne bodo,« je na domačo mizo potrkala Ivanovićeva, ki si obeta, da bo Slovenija tudi na področju športa sledila vzoru razvitih evropskih držav.



»Nekateri tekmeci so že prejeli izredno pomoč držav, ki so v interventne ukrepe že vključile šport, kot so pomoč samozaposlenim, subvencije plač in drugi projekti. V Sloveniji šport še ni prišel na vrsto, srčno upam, da država ne bo pozabila na nas. Seveda imajo prednost najbolj ogroženi in tisti, ki v teh časih tvegajo svoje zdravje in skrbijo, da država funkcionira. A ko bo poskrbljeno zanje, bo tudi čas za šport, ki ga ljudje potrebujejo. Izraz kruha in iger drži že od nekdaj,« pomen športa poudarja Ivanovićeva in se strinja, da je skrajni čas za popravo krivic pri obdavčevanju športnih subjektov in vložkov v šport.
 

Vlada naj upošteva predloge OKS

»Spremljamo pobude OKS, ta je spet pripravil nekaj glavnih točk, ki bi bile najbolj dobrodošle za slovenski šport. Da bo lahko sploh funkcioniral in nekega dne spet prišel na raven, primerljivo z Evropo, bo nujna sprememba davčne zakonodaje. Če ne bo na tem področju bistvenega premika, se bojim, da bo zelo težko,« opozarja Ivanovićeva, ki kot bivša vrhunska rokometašica sočustvuje s športniki.



»Človek je tako narejen, da se prilagodi razmeram. Dokler so zagotovljene osnovne stvari za življenje, kot so zdravje, hrana in varnost, si rečemo, saj ni za umreti. Po drugi stvari pa za vrhunskega športnika, ki je vajen dnevno preživeti toliko časa na igrišču, ki živi za tekme in je odvisen od adrenalina, zdaj pa je doma sam s seboj, zares ni lahko. Najhuje pa je tujcem po Evropi, ki ne morejo biti z najbližjimi. Na družbenih omrežjih opažam veliko žalostnih objav. Sem pa prepričana, da so športniki ljudje iz drugačnega testa, imajo močan značaj, marsikdaj v karieri se morajo pobrati iz izgubljenega položaja. Športniki in vsi v športu bomo skupaj »zborbali« tudi to.