VLAGANJE V ZNANOST
Država radodarna: namenila rekordno visoko vsoto
Za znanost in raziskovanje prvič v zgodovini več kot 200 državnih milijonov evrov.
Odpri galerijo
Kaj bo s sredstvi ob napovedani recesiji, ni znano. FOTO: Uroš Hočevar, Delo
LJUBLJANA – Sredstva za znanstveno in raziskovalno dejavnost se s sprejetim rebalansom proračuna povečujejo za 24,44 milijona evrov, od tega je dobrih 22 milijonov evrov namenjenih za raziskovalno dejavnost, so sporočili z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Odločitev pozdravlja tudi resorni minister Jernej Pikalo.
Gre za 13,7-odstotno povečanje proračuna glede na sprejeti proračun za leto 2019 in 12,7-odstotno povečanje v primerjavi z lanskim. V izjavi za javnost so na ministrstvu zapisali, da so na področju raziskav in inovacij poleg finančnih potrebne tudi sistemske spremembe, zato so pripravili predlog zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti, ki bo šel kmalu v medresorsko usklajevanje.
Poudarjajo, da je za doseganje zastavljenega cilja, ki je en odstotek BDP za znanstveno-raziskovalno dejavnost v letu 2022, treba močno okrepiti financiranje znanstveno-raziskovalne dejavnosti v naslednjih treh letih. »V Sloveniji imamo dobro razvito, sodobno akademsko okolje, a da bi se lahko prebili med vodilne inovacijske države, mora vlada prepoznati vitalen pomen znanosti za družbo in zagotoviti stabilno financiranje raziskovalne dejavnosti,« je ob tem izpostavil Pikalo.
Na ministrstvu so kot glavne prioritete na področju znanosti v letu 2019 izpostavili sistemsko financiranje znanstveno-raziskovalne dejavnosti, spodbujanje vključevanja slovenskih raziskovalcev v evropski raziskovalni prostor, financiranje podoktorskih projektov za v tujini izobražene Slovenke in Slovence in prispevek k izgradnji vrhunske evropske raziskovalne infrastrukture.
Prav tako so kot prioriteto navedli sofinanciranje devetih raziskovalno-razvojnih programov, izgradnje centra odličnosti InnoRenew CoE in nakup vrhunske raziskovalne opreme ter sofinanciranje nadgradnje obstoječih HPC-zmogljivosti z vzpostavitvijo superračunalniškega vozlišča HPC RIVR in podatkovnega skladišča.
Gre za 13,7-odstotno povečanje proračuna glede na sprejeti proračun za leto 2019 in 12,7-odstotno povečanje v primerjavi z lanskim. V izjavi za javnost so na ministrstvu zapisali, da so na področju raziskav in inovacij poleg finančnih potrebne tudi sistemske spremembe, zato so pripravili predlog zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti, ki bo šel kmalu v medresorsko usklajevanje.
Poudarjajo, da je za doseganje zastavljenega cilja, ki je en odstotek BDP za znanstveno-raziskovalno dejavnost v letu 2022, treba močno okrepiti financiranje znanstveno-raziskovalne dejavnosti v naslednjih treh letih. »V Sloveniji imamo dobro razvito, sodobno akademsko okolje, a da bi se lahko prebili med vodilne inovacijske države, mora vlada prepoznati vitalen pomen znanosti za družbo in zagotoviti stabilno financiranje raziskovalne dejavnosti,« je ob tem izpostavil Pikalo.
Na ministrstvu so kot glavne prioritete na področju znanosti v letu 2019 izpostavili sistemsko financiranje znanstveno-raziskovalne dejavnosti, spodbujanje vključevanja slovenskih raziskovalcev v evropski raziskovalni prostor, financiranje podoktorskih projektov za v tujini izobražene Slovenke in Slovence in prispevek k izgradnji vrhunske evropske raziskovalne infrastrukture.
Prav tako so kot prioriteto navedli sofinanciranje devetih raziskovalno-razvojnih programov, izgradnje centra odličnosti InnoRenew CoE in nakup vrhunske raziskovalne opreme ter sofinanciranje nadgradnje obstoječih HPC-zmogljivosti z vzpostavitvijo superračunalniškega vozlišča HPC RIVR in podatkovnega skladišča.
