»Ni oblikoval niti enega vijaka ali matice na dirkalnikih, ki so nosili njegovo ime. Deloval je kot motivator, taktik in prevarant, ki je skoraj toliko užival v tem, da je svoji ekipi priskrbel dober posel, kot v njenih zmagah,« je zapisal časnik The Guar­dian.

Fotografijo zvitega Del Boya iz nepozabne televizijske serije Samo bedaki in konji bi lahko v slovarju angleškega knjižnega jezika mirne vesti uporabili poleg ponarodelega izraza »wheeling and dealing«. Gre za izraz, ki označuje praviloma sporne, a tudi pretkane poteze posameznikov na vseh ravneh vsakdanjega življenja. Sir Frank Williams se je od mladih nog sukal okoli garaž z avtomobili, avtomobilistične revije pa je v katoliškem internatu prebiral pogosteje kot Biblijo. Počitnice je preživljal v domačem Newcastlu v družbi prijatelja, čigar oče je bil avtomehanik. Tam se je verjetno naučil prvih trikov »wheeler-dealerjev«, ki seveda niso vedno delovali, predvsem pa niso prinašali bajnih zaslužkov. Strast do hitrih avtomobilov se je v njem pri­žgala med vožnjo s prijateljem v jaguarju, a to je bila strast, ki jo je bilo z nekaj funti v žepu izredno težko nahraniti.

Nastopi na različnih dirkah, pri nakupu avtomobila mu je pomagala mama, mu praviloma niso prinesli odmevnejših dosežkov, čeprav so mu izkušnje iz delavnic pomagale, da je končal več dirk, ki jih mnogi ne bi. Delal je tudi na bencinski črpalki in od vrat do vrat prodajal pločevinke z juho, ko ga je prijateljevanje s Piersom Courageem, sinom prvega moža londonske pivovarne in navdušenim dirkačem, popeljalo v svet otoške avtomobilistične elite. Williams in Courage se kljub temu nista kopala v denarju, skupaj z manjšo ekipo so iz svoje baze v londonskem Harrowu začeli obiskovati različne dirke po Evropi, kjer so si barvite Angleže zapomnili po vse prej kot uglednih avtomobilih, s katerimi so na prikolicah pripeljali svoje dirkalnike. Čeprav se je trudil, se Williams nikoli ni počutil domače v visoki družbi – vel­jal je za asketa, ki je zavračal alkohol in tobak, navduševal ga je tudi tek na dolge razdalje.

Njegova spretnost pri prodajanju in nakupovanju rezervnih delov pa tudi jušnih konzerv je ekipo spravila na zeleno vejo. Leta 1966 je še sam nastopil v formuli 3, a si ni privozil odmevnejših rezultatov, medtem ko je Courage sezono sklenil s kar 12 zmagami. Ekipa, takrat še pod imenom Frank Williams Racing Cars, je tri leta pozneje prvič nastopila v formuli 1 s finančno podporo Dunlopa in Castrola, drugo mesto Couragea na VN Monaka pa jo je dokončno postavilo na dirkaški zemljevid. Courage se je nato leta 1970 v Zandvoortu tragično ponesrečil, njegov dirkalnik so po prevračanju pogoltnili plameni. Žalujoči Williams je razmišljal, da bi se poslovil od športa, a je kljub nekaj poraznim sezonam, ki so sledile, vendarle spet našel motivacijo.

»Z leti se v dirkaški karavani naučiš, kako prebrati ljudi, kar ti nato pomaga pri sprejemanju boljših odločitev, večanju zaslužka in izboljšavah dirkalnika,« je nekoč povedal Williams. FOTO: Chris Helgren/Reuters

Prvi, ki je prepričal Savdijce

Najti je moral tudi denar in med drugimi so mu ga posodili Bernie Ecclestone (takrat lastnik Brabhama), kanadski naftni mogotec avstrijsko-slovenskega rodu Walter Wolf in Patrick Head, inženir, s katerim je nato spisal neverjetno zgodbo o uspehu. Po uvodnem razočaranju sta Williams in Head pod imenom Williams Grand Prix Enginee­ring leta 1977 odšla na svoje, Williams se je spet izkazal s svojo podjetniško žilico in vizionarsko priskrbel kapital iz Savdske Arabije, ki je tako ravno po njegovi zaslugi vstopila v (moto)špor­t. Avstralec Alan Jones (1980) in Finec Keke Rosberg (1982) sta ekipi, ki je bila še nekaj let prej na robu propada, prinesla prva naslova svetovnih prvakov, sledilo jih je še pet z Nelsonom Piquetom, Niglom Mansllom, Alainom Prostom, Damonom Hillom in Jacquesom Villeneuvom.

Leta 1997 je ekipa Williamsa (takrat Rothmans Williams Renault) proslavila zadnji naslov svetovnega prvaka na dramatični zadnji dirki v Jerezu, ki jo je zaznamovalo trčenje Villeneuva in Michaela Schumacherja (Scuderia Ferrari Marlboro):

»Nikoli nisem bil mehanik. Večina dirkačev je hvaležnih, da je bilo tako,« je pred dobrimi šestimi leti za Esquire dejal Williams. »Tretje ali četrto mesto na dirki za veliko nagrado je izvrsten dosežek. Dirkamo proti Ferrariju in celotni Italiji, če želite. In Mercedesu. Pa ju premagajte,« je rokavico naslednikom že takrat vrgel angleški vizionar. Žal je dočakal popoln umik imena Williams iz karavane: posle je po njegovem slovesu leta 2012 prevzela hčerka Clai­re Williams, ki je lani prodala ekipo ameriškim investitorjem za približno 134 milijonov evrov.

Vožnja z mojstri je nekaj čarobnega

Posebno poglavje si zasluži njegova prometna nesreča. Zgodilo se je spomladi leta 1986 na jugu Francije, tik pred začetkom sezone, ko je Williams med drvenjem na letališče zletel s ceste. Bil je na robu smrti in napovedovali so mu, da bo ostal povsem paraliziran. A na invalidskem vozičku, ki je po­stal ikona paddocka, se je hitro vrnil v pogon in z ekipo proslavil še številne uspehe. »Nikar ne vozite tako, kot sem vozil jaz. Upoštevajte omejitve. Dirkači so naporni in dragi zunaj dirkalnikov, a ko stopijo vanje, se povsem spremenijo. So kot v transu. Nekaj čarobnega je, ko se voziš z dirkačem svetovnega kova. Edini dirkač, ki sem se ga kdaj bal, pa sem bil jaz sam,« je dragocen življenjski nasvet pred leti podelil Williams.

Tragična smrt Ayrtona Senne v Imoli je sicer vrgla temno senco na 90. leta. Po dolgotrajni bitki z italijanskimi sodnimi mlini sta tako Williams kot Head dokazala svojo nedolžnost, formula 1 pa je sprejela številne pomembne, a žal prepozne varnostne ukrepe. Tudi takrat, ko ekipa ni več serijsko zmagovala, Villeneuve je svoj edini in hkrati zadnji Williamsov naslov osvojil leta 1997, se je vpliv angleškega moštva čutil povsem pri vrhu – genialni inženir Adrian Newey je namreč po sporu s svojimi dolgoletnimi delodajalci pristal pri McLarnu in pozneje Red Bullu, ki sta z njegovimi idejami nizala zmage kot nekoč Piquet, Mansell, Prost ...

Sir Frank je užival v vožnji z mojstri dirkanja, takole ga je z mercedesom pred dobrima dvema leta po stezi v Silverstonu popeljal svetovni prvak Lewis Hamilton: