»Evropa ni izčrpala zaloge temačnega zla«
Dejan Židan je na spominski slovesnosti v Dražgošah opozoril, da se fašizem ne kaže kot pobesnela zver, saj ima človeški obraz.
Odpri galerijo
Dražgoše – »Dražgoše so simbol pogumnega slovenskega človeka, ki je preživel in živi, čeprav je že od samih začetkov ujet v viharje svetovne zgodovine. Dražgoše so tudi simbol trpljenja in žrtev. Za nekatere druge pa so posebno tragičen simbol partizanske taktike nesmiselnih žrtev,« je ob 77-obletnici bojev Cankarjevega bataljona in požiga te gorenjske vasice pod Jelovico več tisoč glavi množici danes med drugim povedal slavnostni govornik predsednik državnega zbora Dejan Židan.
Židan je kritično spregovoril o napadih na človekove pravice in opozoril na zanemarjanje moralnih in civilizacijskih načel, ki bi morala biti neomajna. Po njegovem se pod vzkliki domoljubja krepi začaran krog sovraštva in agresije, krepi se ksenofobija, rasizem in populizem.
»Upali smo, da je evropska zgodovina z 20. stoletjem izčrpala zalogo temačnega zla. A sodobne oblike fašizma ponovno po vsej Evropi dvigajo glave. Ta se ne kaže kot pobesnela zver, ima človeški obraz. Vse bolj prefinjeno je zasidran v naši družbeni realnosti. Standardi o tem, kaj je javno dopustno in sprejemljivo, vse bolj padajo.
Že zgodaj zjutraj so številni obiskovalci, ki spoštujejo pravičen NOB, dobesedno okupirali kraj, kjer se je Cankarjev bataljon od 9. do 11. januarja leta 1942 uprl 14-krat močnejšemu okupatorju. Fašisti so se kruto znesli nad domačini in vasico zravnali z zemljo. Tisti, ki se takrat niso umaknili s partizani ali pobegnili, so bili vrženi na ogenj, postreljeni, odpeljani v taborišča, razseljeni in pregnani.
»Ponosni smo na našo polpreteklo zgodovino, ko smo bili na strani koalicijskih sil, ki so premagale nacizem in fašizem. Z ustanovitvijo lastne države smo sklenili lok uporništva,« je prepričan general major Ladislav Lipič in predsednik organizacijskega odbora spominske slovesnosti v Dražgošah.
K spomeniku žrtvam so se zgrinjali pohodniki in tudi vsi tisti, ki so se organizirano pripeljali z avtobusi. Veliko ljudi je imelo na glavi partizanske kape in vihrale so slovenske zastave in tudi tiste nekdanje zastave s peterokrako zvezdo v sredini. Spominskega dogodka se je udeležilo veliko znanih ljudi, med njimi prvi predsednik države Milan Kučan in častni predsednik ZZB NOB Janez Stanovnik, ki sta bila deležna ogromnega aplavza približno sedem tisoč obiskovalcev.
Med množico obiskovalcev sta bila tudi ljubljanski župan Zoran Janković in predsednik borčevske organizacije Tit Turnšek. Predsednik države Borut Pahor je položil venec k spomeniku in te so položili tudi predstavniki borčevskih organizacij in političnih strank SAB, SD, Levice in Socialistične partije Slovenije. Ohranjanje spoštljivega spomina na dneve uporništva v Dražgošah poteka že 62 leto zapored.
Danes so potekali tudi številni pohodi, med katerimi sta kraljevala deseturni pohod s Pasje ravni imenovan Po poti Cankarjevega bataljona, ki se ga je udeležilo 312 pohodnikov in malce krajši, a naporen pohod iz Železnikov čez Ratitovec, ki ga je zmoglo prehoditi 125 ljudi. Med udeleženci slednjega je bila letos prvič tudi Martina Grohar iz Škofje Loke, ki je pohvalila organizatorje, saj je bila pot dobro pripravljena in tudi družba ji je bila všeč. Noge je niso bolele, ker je dobro fizično pripravljena. Na vprašanje, kaj ji pomeni NOB je Groharjeva odgovorila, da ji osebno največ pomeni pohod, saj se rada udeležuje športnih dogodkov.
Del poti je prehodil tudi nekdanji poveljnik grosupeljskega območnega štaba teritorialne obrambe Miloš Šonc, ki se redno udeležuje slovesnosti v Dražgošah. »S ponosom se spominjam dražgoške bitke, vseh teh borcev, ki so takrat imeli toliko poguma in znanja, da so se uprli najmočnejši sili v Evropi in tako dokazali, da smo Slovenci uporen narod, ki se bori za svobodo, za mir in boljše življenje,« je povedal Šonc.
Novomeški vojni veteran Boris Petančič je povedal, da partizanski boj spoštuje, ker so se upali upreti do zob oboroženemu okupatorju. O današnjem času pravi, da bi bilo lahko bolje, a je zadovoljen z življenjem v naši domovini, ki je svobodna in v kateri vlada mir. »Dražgoška bitka mi veliko pomeni. Poznam zgodovino tega kraja, ki ga vsako leto rad obiščem. A, zakaj? Ker so Dražgoše preprosto Dražgoše. Tu je vzplamtel borbeni duh in prav je tako,« je povedal Jones Petek iz Ljubljane.
Židan je kritično spregovoril o napadih na človekove pravice in opozoril na zanemarjanje moralnih in civilizacijskih načel, ki bi morala biti neomajna. Po njegovem se pod vzkliki domoljubja krepi začaran krog sovraštva in agresije, krepi se ksenofobija, rasizem in populizem.
»Upali smo, da je evropska zgodovina z 20. stoletjem izčrpala zalogo temačnega zla. A sodobne oblike fašizma ponovno po vsej Evropi dvigajo glave. Ta se ne kaže kot pobesnela zver, ima človeški obraz. Vse bolj prefinjeno je zasidran v naši družbeni realnosti. Standardi o tem, kaj je javno dopustno in sprejemljivo, vse bolj padajo.
Že zgodaj zjutraj so številni obiskovalci, ki spoštujejo pravičen NOB, dobesedno okupirali kraj, kjer se je Cankarjev bataljon od 9. do 11. januarja leta 1942 uprl 14-krat močnejšemu okupatorju. Fašisti so se kruto znesli nad domačini in vasico zravnali z zemljo. Tisti, ki se takrat niso umaknili s partizani ali pobegnili, so bili vrženi na ogenj, postreljeni, odpeljani v taborišča, razseljeni in pregnani.
Sklenili lok uporništva
»Ponosni smo na našo polpreteklo zgodovino, ko smo bili na strani koalicijskih sil, ki so premagale nacizem in fašizem. Z ustanovitvijo lastne države smo sklenili lok uporništva,« je prepričan general major Ladislav Lipič in predsednik organizacijskega odbora spominske slovesnosti v Dražgošah.
K spomeniku žrtvam so se zgrinjali pohodniki in tudi vsi tisti, ki so se organizirano pripeljali z avtobusi. Veliko ljudi je imelo na glavi partizanske kape in vihrale so slovenske zastave in tudi tiste nekdanje zastave s peterokrako zvezdo v sredini. Spominskega dogodka se je udeležilo veliko znanih ljudi, med njimi prvi predsednik države Milan Kučan in častni predsednik ZZB NOB Janez Stanovnik, ki sta bila deležna ogromnega aplavza približno sedem tisoč obiskovalcev.
Med množico obiskovalcev sta bila tudi ljubljanski župan Zoran Janković in predsednik borčevske organizacije Tit Turnšek. Predsednik države Borut Pahor je položil venec k spomeniku in te so položili tudi predstavniki borčevskih organizacij in političnih strank SAB, SD, Levice in Socialistične partije Slovenije. Ohranjanje spoštljivega spomina na dneve uporništva v Dražgošah poteka že 62 leto zapored.
V Dražgošah je vzplamtel borbeni duh
Danes so potekali tudi številni pohodi, med katerimi sta kraljevala deseturni pohod s Pasje ravni imenovan Po poti Cankarjevega bataljona, ki se ga je udeležilo 312 pohodnikov in malce krajši, a naporen pohod iz Železnikov čez Ratitovec, ki ga je zmoglo prehoditi 125 ljudi. Med udeleženci slednjega je bila letos prvič tudi Martina Grohar iz Škofje Loke, ki je pohvalila organizatorje, saj je bila pot dobro pripravljena in tudi družba ji je bila všeč. Noge je niso bolele, ker je dobro fizično pripravljena. Na vprašanje, kaj ji pomeni NOB je Groharjeva odgovorila, da ji osebno največ pomeni pohod, saj se rada udeležuje športnih dogodkov.
Del poti je prehodil tudi nekdanji poveljnik grosupeljskega območnega štaba teritorialne obrambe Miloš Šonc, ki se redno udeležuje slovesnosti v Dražgošah. »S ponosom se spominjam dražgoške bitke, vseh teh borcev, ki so takrat imeli toliko poguma in znanja, da so se uprli najmočnejši sili v Evropi in tako dokazali, da smo Slovenci uporen narod, ki se bori za svobodo, za mir in boljše življenje,« je povedal Šonc.
Novomeški vojni veteran Boris Petančič je povedal, da partizanski boj spoštuje, ker so se upali upreti do zob oboroženemu okupatorju. O današnjem času pravi, da bi bilo lahko bolje, a je zadovoljen z življenjem v naši domovini, ki je svobodna in v kateri vlada mir. »Dražgoška bitka mi veliko pomeni. Poznam zgodovino tega kraja, ki ga vsako leto rad obiščem. A, zakaj? Ker so Dražgoše preprosto Dražgoše. Tu je vzplamtel borbeni duh in prav je tako,« je povedal Jones Petek iz Ljubljane.