Evropski svet
Evropa noče netiti cepilne vojne
Iskanje ravnotežja med obrambo interesov EU in širšim sodelovanjem s svetom v spopadanju s pandemijo.
Odpri galerijo
Ena od žgočih tem vrha EU je bila, kako bi omejevali izvoz podjetij, ki do EU ne izpolnjujejo svojih pogodbenih obveznosti glede dobave cepiv.
Foto Yves Herman/Afp
Da bi vrh EU lahko odpravil katero od največjih težav, povezanih s potekom cepljenja na stari celini, že tako ni bilo pričakovano. Voditelji držav so na videokonferenci razpravljali predvsem o poslabšanju epidemiološkega položaja, omejitvah izvoz cepiv in želeni pospešitvi cepljenja. Po skoraj šestih urah so debato o covidu-19 zvečer končali, saj so se morali lotiti še zunanjepolitičnih in gospodarskih tem, nagovoril jih je tudi predsednik ZDA Joe Biden.
Začetek tretjega vala v številnih državah članicah in zaostrovanje ukrepov je potrdilo slutnje, da bo letošnja pomlad težavna. Za Unijo ostaja težava pomanjkanje cepiva. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je ob začetku vrha želela pokazati, kako da EU ni podlegla cepilnemu nacionalizmu. Tako je od 1. decembra iz EU šlo v izvoz za 77 milijonov odmerkov cepiv v 33 držav. Največji prejemnik, več kot četrtine skupne količine, je bilo Združeno kraljestvo. V sami EU je bilo sicer dobavljenih v države članice 88 milijonov odmerkov, uporabljenih pa jih je bilo 62 milijonov.
Ena od žgočih tem vrha je bila, kako bi omejevali izvoz podjetij, ki ne izpolnjujejo svojih pogodbenih obveznosti do EU. Omejitev bi lahko veljala tudi za države, ki z različnimi sredstvi preprečujejo prodajo cepiv ali njihovih sestavin na tuje. Po zamislih evropske komisije bi pri odobritvah izvoza cepiv še upoštevali, ali imajo v ciljni državi višjo ali nižjo precepljenost kot v EU. Največja težava je, seveda, AstraZeneca, ki bo v prvem četrtletju dobavila EU kvečjemu tretjino od načrtovanih 90 milijonov odmerkov iz pogodbe. Tudi v drugem četrtletju naj ne bi bilo veliko bolje (dobava od 70 od 180 milijonov iz pogodbe).
Del držav članic – predvsem tiste z močno farmacevtsko industrijo – ni naklonjen takšnim prepovedim in omejitvam, ki bi lahko vodile do »cepilne vojne«. Tudi v Nemčiji stavijo na pazljivost. Nekaj olajšanja vendarle utegne biti, ko bo evropska agencija za zdravila (Ema) uradno odobrila proizvodnjo cepiva AstraZenece v tovarni Halixa v Leidnu na Nizozemskem. Tam cepivo sicer že proizvajajo, a brez odobritve Eme ga ne morejo distribuirati po EU, temveč le v druge države, denimo na Otok. Prve dobave po Evropi je mogoče pričakovati že v prihodnjih tednih.
Položaj je težak za nekaj držav članic, ki so padle v »past AstraZenece«. Ker so pričakovale velike spomladanske dobave tega cepiva, so se odpovedovale delu kvot drugih. Zato utegnejo v prihodnjih mesecih po hitrosti cepljenja še bolj zaostajati. Na to opozarja avstrijski kancler Sebastian Kurz, tudi premier Janeza Janša je bil na vrhu na njegovi strani. Pred vrhom posebnemu usmerjevalnemu odboru predstavnikov evropske komisije in držav članic še ni uspelo doseči rešitve glede desetih milijonov odmerkov Biontech-Pfizerjevega cepiva, ki bodo dodatno razdeljeni v drugem četrtletju in bi lahko zmanjšali razlike znotraj EU.
Korekcijski mehanizem, ki ga pričakuje Kurz s podporniki, ostaja odprto vprašanje. Voditelji so v izjavi potrdili, da je ključ za delitev cepiv delež prebivalstva (pro-rata). Odbor stalnih predstavnikov (Coreper) pa so pozvali, naj se loti vprašanja hitrosti dobav cepiva v duhu solidarnosti, ko bo razporejal dodatnih deset milijonov odmerkov Biontech-Pfizerjevega cepiva za drugo četrtletje. To odpira vrata rešitvi za države članice, ki jim grozi večji zaostanek v cepljenju. To sta, denimo, Bolgarija in Latvija.
»Pospeševanje proizvodnje, dobave in uvajanja cepiv je še vedno ključno in nujno za izhod iz krize,« je zapisano v skupni izjavi vrha. Prizadevanja v tej smeri da je treba še okrepiti. Poudarili so pomen preglednosti, odobritev izvoza, globalnih verig vrednosti. Podjetja da morajo zagotoviti predvidljivost proizvodnje cepiv in spoštovati pogodbene roke za dobave . Prednostno bi bilo treba nadaljevati zakonodajno in tehnično delo na področju interoperabilnih in nediskriminatornih digitalnih potrdili.
Druga velika tema vrh je bila Turčija, kjer EU v zadnjih mesecih z velikimi težavami pripravlja prepričljivo politiko. V Uniji so opazili zmanjševanje napetosti v vzhodnem Sredozemlju in so pripravljeni poglobiti sodelovanje na več področjih. Na gospodarskem področju ponujajo Ankari posodobitev carinske unije. Z Ankaro bi začeli dialog na visoki ravni o vprašanjih, kot so javno zdravje, podnebje, bitka proti terorizmu in regionalna varnost. Evropska komisija naj bi pripravila predloge za nadaljnje financiranje pomoči sirskim beguncem v Siriji.
Začetek tretjega vala v številnih državah članicah in zaostrovanje ukrepov je potrdilo slutnje, da bo letošnja pomlad težavna. Za Unijo ostaja težava pomanjkanje cepiva. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je ob začetku vrha želela pokazati, kako da EU ni podlegla cepilnemu nacionalizmu. Tako je od 1. decembra iz EU šlo v izvoz za 77 milijonov odmerkov cepiv v 33 držav. Največji prejemnik, več kot četrtine skupne količine, je bilo Združeno kraljestvo. V sami EU je bilo sicer dobavljenih v države članice 88 milijonov odmerkov, uporabljenih pa jih je bilo 62 milijonov.
Ena od žgočih tem vrha je bila, kako bi omejevali izvoz podjetij, ki ne izpolnjujejo svojih pogodbenih obveznosti do EU. Omejitev bi lahko veljala tudi za države, ki z različnimi sredstvi preprečujejo prodajo cepiv ali njihovih sestavin na tuje. Po zamislih evropske komisije bi pri odobritvah izvoza cepiv še upoštevali, ali imajo v ciljni državi višjo ali nižjo precepljenost kot v EU. Največja težava je, seveda, AstraZeneca, ki bo v prvem četrtletju dobavila EU kvečjemu tretjino od načrtovanih 90 milijonov odmerkov iz pogodbe. Tudi v drugem četrtletju naj ne bi bilo veliko bolje (dobava od 70 od 180 milijonov iz pogodbe).
»Podjetja morajo izpolniti pogodbo z EU, preden izvažajo v druge regije sveta. To seveda velja za AstraZeneco.« Ursula von der Leyen
Del držav članic – predvsem tiste z močno farmacevtsko industrijo – ni naklonjen takšnim prepovedim in omejitvam, ki bi lahko vodile do »cepilne vojne«. Tudi v Nemčiji stavijo na pazljivost. Nekaj olajšanja vendarle utegne biti, ko bo evropska agencija za zdravila (Ema) uradno odobrila proizvodnjo cepiva AstraZenece v tovarni Halixa v Leidnu na Nizozemskem. Tam cepivo sicer že proizvajajo, a brez odobritve Eme ga ne morejo distribuirati po EU, temveč le v druge države, denimo na Otok. Prve dobave po Evropi je mogoče pričakovati že v prihodnjih tednih.
V pasti AstraZenece
Položaj je težak za nekaj držav članic, ki so padle v »past AstraZenece«. Ker so pričakovale velike spomladanske dobave tega cepiva, so se odpovedovale delu kvot drugih. Zato utegnejo v prihodnjih mesecih po hitrosti cepljenja še bolj zaostajati. Na to opozarja avstrijski kancler Sebastian Kurz, tudi premier Janeza Janša je bil na vrhu na njegovi strani. Pred vrhom posebnemu usmerjevalnemu odboru predstavnikov evropske komisije in držav članic še ni uspelo doseči rešitve glede desetih milijonov odmerkov Biontech-Pfizerjevega cepiva, ki bodo dodatno razdeljeni v drugem četrtletju in bi lahko zmanjšali razlike znotraj EU.
Korekcijski mehanizem, ki ga pričakuje Kurz s podporniki, ostaja odprto vprašanje. Voditelji so v izjavi potrdili, da je ključ za delitev cepiv delež prebivalstva (pro-rata). Odbor stalnih predstavnikov (Coreper) pa so pozvali, naj se loti vprašanja hitrosti dobav cepiva v duhu solidarnosti, ko bo razporejal dodatnih deset milijonov odmerkov Biontech-Pfizerjevega cepiva za drugo četrtletje. To odpira vrata rešitvi za države članice, ki jim grozi večji zaostanek v cepljenju. To sta, denimo, Bolgarija in Latvija.
»Pospeševanje proizvodnje, dobave in uvajanja cepiv je še vedno ključno in nujno za izhod iz krize,« je zapisano v skupni izjavi vrha. Prizadevanja v tej smeri da je treba še okrepiti. Poudarili so pomen preglednosti, odobritev izvoza, globalnih verig vrednosti. Podjetja da morajo zagotoviti predvidljivost proizvodnje cepiv in spoštovati pogodbene roke za dobave . Prednostno bi bilo treba nadaljevati zakonodajno in tehnično delo na področju interoperabilnih in nediskriminatornih digitalnih potrdili.
Ponudba Ankari
Druga velika tema vrh je bila Turčija, kjer EU v zadnjih mesecih z velikimi težavami pripravlja prepričljivo politiko. V Uniji so opazili zmanjševanje napetosti v vzhodnem Sredozemlju in so pripravljeni poglobiti sodelovanje na več področjih. Na gospodarskem področju ponujajo Ankari posodobitev carinske unije. Z Ankaro bi začeli dialog na visoki ravni o vprašanjih, kot so javno zdravje, podnebje, bitka proti terorizmu in regionalna varnost. Evropska komisija naj bi pripravila predloge za nadaljnje financiranje pomoči sirskim beguncem v Siriji.
