Evropski parlament sprejel resolucijo o Sloveniji
Evropski parlament je s 356 glasovi za, 284 proti in 40 vzdržanimi sprejel resolucijo o temeljnih svoboščinah in vladavini prava v Sloveniji. Vključuje skrbi in pozive glede pritiska na RTV Slovenija, tožilcev, nove policijske zakonodaje, vladanja z odloki, vzdušja sovražnosti v državi.
Resolucija je imela podporo socialistov, liberalcev, zelenih in levice. Na drugi strani so bili desnosredinska ljudska stranka (EPP), reformisti in konservativci (ECR) ter Identiteta in demokracija (ID). Tudi poslanci madžarskega Fidesza, ki po odhodu iz EPP niso v nobeni skupini, so bili proti.
Podprli so jo slovenski poslanci Milan Brglez (SD), Tanja Fajon (SD), Klemen Grošelj (LMŠ) in Irena Joveva (LMŠ). Proti so glasovali Franc Bogovič (SLS), Romana Tomc (SDS), Milan Zver (SDS). Ljudmila Novak (NSi) je bila med 33 poslanci iz vrst EPP, ki so se vzdržali.
Brez čestitk predsedovanju
Že prej je bil zavrnjen edini amandma belgijske poslanke Assite Kanko - bila je članica parlamentarne misije v Sloveniji - v imenu ECR. Predlagala je, da bi zapisali, da slovenske javne institucije kljub politični polarizaciji in surovemu tonu razprav delujejo dobre. Poleg tega bi čestitali vladi uspešno predsedovanje svetu EU.
V resoluciji so pozdravili imenovanje (s polletno zamudo) obeh evropskih delegiranih tožilcev. A zaskrbljeni so nad predlogom sprememb zakona o tožilstvu, ki bi lahko dovolile retroaktivne spremembe meril za imenovanje delegiranih tožilcev in vodile k tveganju, da bosta delegirana tožilca iz Slovenije razrešena.
Vlado pozivajo, naj čim prej konča postopke imenovanja nacionalnih državnih tožilcev. Navajajo, da jih vsaj 15 čaka na imenovanje. Sklicujejo se na ugotovitve evropske komisije o neutemeljenih zamudah pri imenovanjih.
Politično vpletanje v RTVS
Glede STA pozivajo vlado, naj zagotovi stabilno financiranje agencije in zajamči njeno uredniško neodvisnost. Ukvarjajo se tudi s predlaganimi spremembami v informativnem programu TV Slovenija. »Pozivamo vlado, naj zagotovi zadostno financiranje javne televizije RTV Slovenija, prekine vse politično vpletanje in pritisk na njeno uredniško politiko ter zagotovi neodvisnost televizije,« piše v resoluciji. Oblasti pozivajo, naj izboljšajo preglednost medijskega lastništva in vzpostavijo jasna pravila o porabi denarja za oglaševanje države in podjetij v državni lasti.
Politiki bi morali biti zgled
Zaskrbljeni so tudi glede vseh napadov, kampanj blatenja, klevetanja, kriminalističnih preiskav in tožb z zastraševalnim učinkom, zlasti če prihajajo od oblasti. Parlament je izrazil globoko zaskrbljenost glede ravni javne razprave, vzdušja sovražnosti, nezaupanja in globoke polarizacije. To da je znižalo zaupanje v javna telesa. Poudarjajo, da bi javne osebnosti in politiki, vključno s člani vlade, morali biti zgled ter zagotavljati spoštljivo in civilizirano javno razpravo brez ustrahovanja, napadov, klevetanja in nadlegovanja.
Opozarjajo še na novo zakonodajo o organiziranosti policije, s katero je okoli 130 vodilnih policistov izgubilo svoj položaj. Vlado pozivajo, naj zagotovi, da amandmaji k zakonu o policiji ne bodo vodili k neustreznemu političnemu vpletanju ali vplivali na zmogljivost policijskih sil in/ali državnega tožilstva.
Izražajo tudi skrb glede nadaljevanja prakse vladanja z odloki in zato brez parlamentarnega pregleda, pa tudi sorazmernosti ukrepov proti covidu-19. Navajajo, da so številni odloki brez pravne podlage in pogosto niso niti objavljeni v uradnem listu.
V desnosredinski Evropski ljudski stranki (EPP) glede izglasovane resolucije o vladavini prava v Sloveniji menijo, da je slovenska vlada naslovila glavna očitana vprašanja iz resolucije, zato zanjo ni bilo podlage. Med poslanci, ki so glasovali proti, je bila tudi večina iz vrst EPP.
V drugi največji politični skupini socialistov in demokratov (S&D) pa so Slovenijo pozvali, naj po mesecih političnega vmešavanja v medije in sodstvo »spremeni smer in da zgled, ko gre za spoštovanje pravne države«.
Pri tem so bili kritični do glasovanja EPP. Po njihovem je zaskrbljujoče videti, kako skupina EPP »znova zakopava glavo v pesek, ko gre za pravno državo, in postavlja interese svojih političnih zaveznikov pred interese evropskih državljanov«.
EPP je bila namreč v preteklosti deležna očitkov, da ni bila dovolj kritična do stranke Fidesz madžarskega premierja Viktorja Orbana zaradi nespoštovanja vladavine prava. Fidesz je bil član EPP, a so njegovo članstvo najprej zamrznili, marca letos pa je stranka sama izstopila iz EPP. STA
