SLOVENSKA KINOTEKA

Filmska zapuščina Franceta Štiglica

Režiser je svojo s filmom povezano zapuščino v oporoki podaril Slovenskemu gledališkemu in filmskemu muzeju, zdaj Slovenski kinoteki.
Fotografija: Štiglic na snemanju filma Povest o dobrih ljudeh Foto: arhiv Slovenske kinoteke
Odpri galerijo
Štiglic na snemanju filma Povest o dobrih ljudeh Foto: arhiv Slovenske kinoteke

V nedeljo, 17. oktobra, ob 16. uri bodo v Kinoteki na Miklošičevi 28 v Ljubljani pripravili ogled razstave France Štiglic – filmska zapuščina. Po njej bo vodil Andrej Šprah, vodja raziskovalno-založniškega oddelka.

»Režiser France Štiglic (1919–1993) velja za enega najpomembnejših ustvarjalcev v zgodovini slovenskega filma – tako zaradi obsežnega filmskega in televizijskega opusa kot tudi zaradi pomembne vloge, ki jo je imel pri oblikovanju sistema slovenske filmske proizvodnje in kinematografije sploh. Na štiridesetletni umetniški poti je ustvaril več kratkih filmov, pet prelomnih televizijskih serij in petnajst celovečercev – med njimi prvi slovenski celovečerni zvočni igrani film Na svoji zemlji –, ki so žanrsko in slogovno raznoliki, preveva pa jih značilna Štigličeva poetika, polna lirizma in humanizma,« so zapisali v Slovenski kinoteki.

Že leta 1947 je Štiglic s svojim kratkim filmom Mladina gradi prepričal žirijo na mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah, ki ga je nagradila z bronastim levom. Tudi pozneje je bil za svoje filmsko ustvarjanje večkrat nagrajen, med najpomembnejšimi nagradami je več aren na festivalu v Pulju, Prešernova nagrada (1962), nagrada avnoj, najvišje državno priznanje v tedanji Jugoslaviji (1976), Badjurova nagrada za življenjsko delo (1978) in nominacija za tujejezičnega oskarja za film Deveti krog (1961).

»France Štiglic se je dobro zavedal pomena svojega prispevka k slovenski filmski zgodovini, zato je svojo s filmom povezano zapuščino v oporoki podaril Slovenski kinoteki oziroma takratnemu Slovenskemu gledališkemu in filmskemu muzeju,« dodajajo v Slovenski kinoteki. »To gradivo predstavlja jedro razstave, ki osvetljuje režiserjevo ustvarjalno pot in tudi njegovo kulturno in politično udejstvovanje ter pedagoško delo. Obenem razstava ponuja vpogled v dolgotrajen in kompleksen proces nastajanja filma, ki je splošni javnosti večinoma nepoznan. Bogato dokumentarno in fotografsko gradivo dopolnjujejo arhivski posnetki, plakati, kostumi in rekviziti iz Štigličevih celovečercev.«

Idejna zasnova razstave sega v leto 2019, ko smo praznovali stoletnico režiserjevega rojstva, in je del širšega projekta, imenovanega 100 let Franceta Štiglica, ki so ga skupaj s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu Republike Slovenije in Slovenskim filmskim centrom zasnovali v Slovenski kinoteki. Primož Hieng

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije