Zaščita avtorskih pravic
Francija Googlu naložila pol milijarde evrov kazni
Spletni velikan bo moral plačati za uporabo avtorsko zaščitenih člankov medijev.
Odpri galerijo
Spletni velikani bodo morali tudi v EU plačati za uporabo avtorsko zaščitenih člankov medijev. FOTO: Lionel Bonaventure/Afp
Francija je oglobila tehnološkega velikana Google s pol milijarde evrov kazni zaradi izigravanja zakonodaje na področju avtorskih pravic medijev. Alphabet, kot je uradno ime upravljalca spletnega brskalnika, mora v dveh mesecih predstaviti predlog, kako bo medijem in drugim izdajateljem plačeval za uporabo njihovih vsebin.
Če Google ne bo sestavil predloga plačila, mu grozi 900 tisoč evrov kazni za vsak dan zamude, poroča Reuters. Podlaga za kazen je direktiva o avtorskih in drugih sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu, ki jo je EU sprejela leta 2019. Francija je bila prva država, ki je to direktivo vnesla v svojo zakonodajo.
Francoski mediji APIG (Alliance de la presse d'information générale), SEPM (Le Syndicat des Éditeurs de la Presse Magazine) in AFP so na podlagi te zakonodaje obtožili Alphabet, da se noče pošteno pogajati o ustreznem nadomestilu za uporabo njihovih vsebin in francoski varuh konkurence je sprožil postopek za zaščito trga.
Google, Facebook in drugi spletni portali izkoriščajo velike spremembe medijskega prostora. Če so bralci na prelomu tisočletja večino novic izvedeli iz časopisov, televizije in radia, zdaj jih večina dogodke spremlja na spletu. To so izkoristili predvsem tehnološki velikani, ki po eni strani z na videz poceni oglaševanjem pobirajo prihodke medijem, po drugi pa jim zaračunavajo za prepoznavnost oziroma izpostavljenost v iskalnih platformah. Prihodki teh zato usihajo in medijski prostor se vse bolj oži.
Tako Google kot Facebook imata novičarski portal. Seveda nobeden od njiju ni medijska hiša, ampak le posredujeta bralcem prilagojene novice medijev in drugih informacijskih portalov. Novičarski portal ni nič drugega kot iskalnik, specializiran za iskanje novic. Tehnološki velikani prihodke ustvarjajo z oglasnimi prihodki portala, hkrati pa jim plačujejo tudi mediji, da so njihove novice bolj izpostavljene (pogosto mediji to plačajo z odstopom oglasnega prostora na spletnih straneh).
Omenjena direktiva ureja področje avtorskih pravic. Ker spletni velikani služijo s prodajo avtorsko zaščitenih vsebin, morajo, poenostavljeno povedano, plačati za te vsebine. Evropska direktiva je dejansko še dokaj skromna v primerjavi s potezo regulatorja trga v Avstraliji.
Ta je namreč februarja ugotovil, da Facebook in Google izkoriščata svoj tržni položaj, zato je z zakonom omejil moč spletnih velikanov. Po novih predpisih morata Google in Facebook (pa tudi drugi, če bo regulator ugotovil izkoriščanje tržne moči) z mediji skleniti tržne pogodbe in jim plačevati za njihove novice, ki jih tehnološka velikana objavljata. Ker imajo tehnološki velikani premoč na trgu, zakonodaja določa minimalne pogoje oziroma najnižjo ceno. Facebook je v protest proti novi zakonodaji zamrznil Facebook portale avstralskih medijev in tudi informacijske portale Avstralije.
Poteza se Facebooku ni izšla. Google je v Avstraliji sprejel nove pogoje in se že pred sprejemom zakonodaje dogovoril z večino glavnih medijev. Dodajmo še, da je avstralska zakonodaja bistveno strožja od direktive EU in avstralski mediji na podlagi te zakonodaje prejmejo nekajkrat več za uporabo avtorsko zaščitenih vsebin.
Če Google ne bo sestavil predloga plačila, mu grozi 900 tisoč evrov kazni za vsak dan zamude, poroča Reuters. Podlaga za kazen je direktiva o avtorskih in drugih sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu, ki jo je EU sprejela leta 2019. Francija je bila prva država, ki je to direktivo vnesla v svojo zakonodajo.
Francoski mediji APIG (Alliance de la presse d'information générale), SEPM (Le Syndicat des Éditeurs de la Presse Magazine) in AFP so na podlagi te zakonodaje obtožili Alphabet, da se noče pošteno pogajati o ustreznem nadomestilu za uporabo njihovih vsebin in francoski varuh konkurence je sprožil postopek za zaščito trga.
Google, Facebook in drugi spletni portali izkoriščajo velike spremembe medijskega prostora. Če so bralci na prelomu tisočletja večino novic izvedeli iz časopisov, televizije in radia, zdaj jih večina dogodke spremlja na spletu. To so izkoristili predvsem tehnološki velikani, ki po eni strani z na videz poceni oglaševanjem pobirajo prihodke medijem, po drugi pa jim zaračunavajo za prepoznavnost oziroma izpostavljenost v iskalnih platformah. Prihodki teh zato usihajo in medijski prostor se vse bolj oži.
Tako Google kot Facebook imata novičarski portal. Seveda nobeden od njiju ni medijska hiša, ampak le posredujeta bralcem prilagojene novice medijev in drugih informacijskih portalov. Novičarski portal ni nič drugega kot iskalnik, specializiran za iskanje novic. Tehnološki velikani prihodke ustvarjajo z oglasnimi prihodki portala, hkrati pa jim plačujejo tudi mediji, da so njihove novice bolj izpostavljene (pogosto mediji to plačajo z odstopom oglasnega prostora na spletnih straneh).
Omenjena direktiva ureja področje avtorskih pravic. Ker spletni velikani služijo s prodajo avtorsko zaščitenih vsebin, morajo, poenostavljeno povedano, plačati za te vsebine. Evropska direktiva je dejansko še dokaj skromna v primerjavi s potezo regulatorja trga v Avstraliji.
Ta je namreč februarja ugotovil, da Facebook in Google izkoriščata svoj tržni položaj, zato je z zakonom omejil moč spletnih velikanov. Po novih predpisih morata Google in Facebook (pa tudi drugi, če bo regulator ugotovil izkoriščanje tržne moči) z mediji skleniti tržne pogodbe in jim plačevati za njihove novice, ki jih tehnološka velikana objavljata. Ker imajo tehnološki velikani premoč na trgu, zakonodaja določa minimalne pogoje oziroma najnižjo ceno. Facebook je v protest proti novi zakonodaji zamrznil Facebook portale avstralskih medijev in tudi informacijske portale Avstralije.
Poteza se Facebooku ni izšla. Google je v Avstraliji sprejel nove pogoje in se že pred sprejemom zakonodaje dogovoril z večino glavnih medijev. Dodajmo še, da je avstralska zakonodaja bistveno strožja od direktive EU in avstralski mediji na podlagi te zakonodaje prejmejo nekajkrat več za uporabo avtorsko zaščitenih vsebin.
