Glasgow je le delen uspeh, veliko ostaja za Egipt
»Malo nas odhaja domov zadovoljnih, a uspeh podnebnega vrha se ne ocenjuje po eni ali dveh odločitvah, temveč po tem, ali ohranja cilj živ, to je omejitev segrevanja na 1,5 sopinje Celzija do konca stoletja,« je dejala Patricia Espinosa, izvršna sekretarka UNFCCC. Omenila je štiri dosežke Glasgowa, med njimi je največji ta, da je prilagajajanje na podnebne spremembe dobilo pravi pomen in da bo za to financiranje do 2025 najmanj podvojeno.
Več držav je bilo izrazito nezadovoljnih z razvodenitvijo zahtev za opustitev premoga in subvencij za fosilna goriva v zadnjem trenutku, za kar se je predsedujoči COP26 Alok Sharma opravičil. Kot je dejal, razume razočaranje, vendar je bilo treba zavarovati paket, ki se mu reče podnebni dogovor iz Glasgowa. A to ni edina težava. Na prihodnje leto se prenaša tudi dogovor o financiranju odprave izgub in škode, zeleni podnebni sklad tudi še ni napolnjen. Dobro pa je, kot je dejala Patricia Espinosa, da so določili enotna pravila za trg ogljika in da bo poročanje držav bolj transparentno.
Slovenska glavna pogajalka Tina Kobilšek je v imenu EU dejala, da je Glasgow pomemben korak v pravo smer, dobili smo uravnotežen in učinkovit dogovor. Zaveze držav bo treba popraviti, knjiga pravil je sprejeta, veljala bo za vso trgovino. EU bo tudi povečala svoje prispevke za države v razvoju. Emisije bo treba zmanjšati še v tem desetletju, delo se bo nadaljevalo tudi takoj po vrhu, da bomo v Egiptu lahko rekli, da smo še na pravi poti do cilja 1,5 stopinje, pa je dodal podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans.
Podnebna aktivistka Greta Thunberg se ne strinja: »COP26 je končan. Tukaj je kratek povzetek: bla, bla, bla.« Poudarila je, da se resnično delo nadaljuje izven teh dvoran in da se ne bodo nikoli vdali.
Nihče ali vsi zadovoljni
Vse države, ki so se oglasile, so na zaključni konferenci poudarile, da sporazum ni popoln, vendar ga niso hoteli ponovno odpirati, da ne bi še bolj razvodenel. Predstavni ZDA je menil, da je sporazum dober, če nihče z njim ni popolnoma zadovoljen, predstavnik Kitajske pa, da je mogoč sporazum, ki bo dober za vse.
Indija je opozorila, da so fosilna goriva omogočila blagostanje v veliko državah, zato imajo države v razvoju pravico do ogljičnega proračuna. Indija je naprotovala zavezi za opustitev premoga, saj imajo tudi bogate države še subvencije za fosilna goriva, poleg tega financiranje prehoda v državah v razvoju še ni tako, kot bi moralo biti. Več držav se je strinjalo, da pri opuščanju premoga in subvencij za fosilna goriva ne morejo veljati enaka pravila za vse.
Predstavnik Paname pa je opozoril, da so pravila napisali največji onesnaževalci, saj so popolnoma izključili gozdove. Mlade je pozval, naj sodelujejo v pogovorih, naj še naprej pritiskajo in zahtevajo ukrepanje, to je namreč največje zagotovilo, da bo svet ohranil cilj 1,5 stopinje Celzija še živ.
Spet slaba novica za otroke
Male otoške države in EU so opozarjale, da mora Glasgow poslati sporočilo upanja. Predstavnica Maršalovih otokov je dejala, da ne more otrokom še enkrat reči, da ni napredka. Prihodnje leto bo treba sprejeti ambicioznejše ukrepe, subvencioniranje fosilnih goriv se mora končati. Predstavnica Maldivov je opozorila, da imamo za ukrepanje le 98 mesecev, in da napredek, dosežen v Glasgowu, še zdaleč ni dovolj. Na Maldivih gre za življenje in smrt.
Afriške države so opozorile, da je dogovor bolj ambiciozen od Pariza, vendar še vedno ne daje zagotovila, da bo zeleni podnebni sklad kdaj dosegel 100 milijard dolarjev. Dobro je sicer, da je zagotovljenih 30 milijard dolarjev za prilagajanje. Nujno bo še več denarja za odpravo izgub in škode, saj so podnebne spremembe že tveganje za destabilizacijo delov Afrike. O tem mehanizmu se bodo še pogovarjali. Patricia Espinosa upa, da bo 100 milijard zbranih prihodnje leto, prav tako naj bi bil dosežen dogovor o mehanizmu za izgube in škodo.
Predstavnica Bolivije je dejala, da bodo morale bogate države storiti še bistveno več, saj države v razvoju ne bodo pristale na »ogljični kolonializem«. Bogate države morajo tudi zaradi zgodovinske odgovornosti zagotoviti denar in tehnologijo za zeleni prehod držav v razvoju. Tudi predstavnik Kube je opozoril, da v dokumentu ni pravega ravnotežja med zavezami bogatih in držav v razvoju.
Trdo delo do Egipta
Tudi Patricia Espinosa meni, da čaka pogajalce še trdo delo, saj je treba dejavneje ukrepati še v tem desetletju. Tudi vsa podjetja in finančne ustanove morajo zmanjšati emisije, zato je treba v pogovore pritegniti tudi več zunanjih opazovalcev, kot so podjetja, skupnosti, mladi, tudi domorodna ljudstva. »To delo se bo začelo takoj. Vode podnebne krize hitro naraščajo in grozijo, da bodo odnesle mostove, ki smo jih zgradili v Glasgowu. Mostovi so za to, da jih prečkamo, ne pozabite, da nas trdo delo čaka tudi pred in v Šarm el Šejku,« je dejala Patricia Espinosa.
Več afriških držav je opozorilo na nujnost sistematičnega opazovanja vremenskih razmer, saj bi to omogočilo sisteme zgodnjega opozarjanja na ekstremne dogodke in preprečilo veliko škode in izgube človeških življenj.
