Neimenovanje tožilcev
Glavna tožilka: Slabša zaščita finančnih interesov EU v Sloveniji
Po besedah Laure Kövesi ni mogoče učinkovito preiskovati sumov goljufij brez evropskih delegiranih tožilcev.
Odpri galerijo
»Nismo bili ustanovljeni, da bi komurkoli dovolili, da daje primere v predal,« je prepričana Laura Kövesi. FOTO: Inquam Photos/Reuters
»Očitno pomanjkanje lojalnega sodelovanja slovenskih oblasti z evropskim javnim tožilstvom (EJT) resno spodkopava zaupanje v učinkovito delovanje upravljanja in nadzornih sistemov za sklade EU v Sloveniji,« je sporočila glavna evropska tožilka Laura Kövesi.
Kot je pojasnila, je bilo EJT vzpostavljeno za izboljšanje ravni zaščite finančnih interesov EU. »Nismo bili ustanovljeni, da bi komurkoli dovolili, da daje primere v predal,« je prepričana. Tožilstvo sicer lahko začne delovanje brez slovenskih delegiranih tožilcev, »a to pomeni, da se bo raven zaščite finančnih interesov EU v Sloveniji znižala«.
Po njenih besedah ni mogoče učinkovito preiskovati sumov goljufij brez evropskih delegiranih tožilcev. »Še več, evropski delegirani tožilci bi morali biti obravnavani kot ključna instanca v celotni arhitekturi z zagotavljanjem ustreznega in celovitega nadzora teles, odgovornih za upravljanje in nadzor skladov Unije,« je pojasnila.
V evropski komisiji se do sinoči še niso uradno odzvali na zadnje dogajanje z delegiranimi tožilci iz Slovenije. Evropski komisar za pravosodje Didier Reynders pa je Slovenijo že večkrat pozval h končanju postopka. Na samem tožilstvu so v zadnjih tednih nekajkrat, tudi v intervjuju Kövesijeve za Delo, opozarjali na pomanjkljivo lojalno sodelovanje Slovenije. Od držav članic, v odnosih z EU in druge z drugo, ga zahteva pogodbeni red Unije.
To je bil, denimo, eden od razlogov za slovensko tožbo proti Hrvaški pred sodiščem EU ob arbitraži in tožbo evropske komisije zaradi kriminalističnih preiskav v Banki Slovenije. Na EJT so pojasnili, da od slovenske strani od decembra, ko je državnotožilski svet opravil izbirni postopek, niso dobivali nobenih pojasnil o zapletih.
EJT je znotraj EU eden od projektov okrepljenega sodelovanja. Pogodbeni red dopušča skupini najmanj devetih držav članic, da se globlje povežejo znotraj struktur EU. Primera sta še evropski patent in doslej neuspešni projekt davka na finančne transakcije. Takšno sodelovanje omogoča preprečevanje ohromelosti, ko ena država članica ali manjša skupina blokira nek predlog. V EJT, ki ima za glavni cilj pregon goljufij in korupcije v povezavi z evropskimi sredstvi, ne sodelujejo Danska, Madžarska, Irska, Poljska in Švedska.
Kot je razvidno iz programa dela posebne skupine evropskega parlamenta za spremljanje demokracije, vladavine prava in temeljnih svoboščin (na njenem čelu je nizozemska liberalka Sophie in 't Veld), se bodo 15. julija spet ukvarjali s položajem v Sloveniji. Nizozemka je na twitterju zapisala, da je EJT kot velika bazuka proti korupciji in goljufijam; pa tudi, da morajo biti tožilci imenovani hitro in brez političnega vpletanja. Zapleti z delegiranimi tožilci so med vprašanji, ki so jih iz parlamentarne skupine pred približno dvema mesecema poslali slovenskih vladi.
Kot je pojasnila, je bilo EJT vzpostavljeno za izboljšanje ravni zaščite finančnih interesov EU. »Nismo bili ustanovljeni, da bi komurkoli dovolili, da daje primere v predal,« je prepričana. Tožilstvo sicer lahko začne delovanje brez slovenskih delegiranih tožilcev, »a to pomeni, da se bo raven zaščite finančnih interesov EU v Sloveniji znižala«.
Po njenih besedah ni mogoče učinkovito preiskovati sumov goljufij brez evropskih delegiranih tožilcev. »Še več, evropski delegirani tožilci bi morali biti obravnavani kot ključna instanca v celotni arhitekturi z zagotavljanjem ustreznega in celovitega nadzora teles, odgovornih za upravljanje in nadzor skladov Unije,« je pojasnila.
Molk v Ljubljani
V evropski komisiji se do sinoči še niso uradno odzvali na zadnje dogajanje z delegiranimi tožilci iz Slovenije. Evropski komisar za pravosodje Didier Reynders pa je Slovenijo že večkrat pozval h končanju postopka. Na samem tožilstvu so v zadnjih tednih nekajkrat, tudi v intervjuju Kövesijeve za Delo, opozarjali na pomanjkljivo lojalno sodelovanje Slovenije. Od držav članic, v odnosih z EU in druge z drugo, ga zahteva pogodbeni red Unije.
To je bil, denimo, eden od razlogov za slovensko tožbo proti Hrvaški pred sodiščem EU ob arbitraži in tožbo evropske komisije zaradi kriminalističnih preiskav v Banki Slovenije. Na EJT so pojasnili, da od slovenske strani od decembra, ko je državnotožilski svet opravil izbirni postopek, niso dobivali nobenih pojasnil o zapletih.
Sredi julija v EP spet o Sloveniji
EJT je znotraj EU eden od projektov okrepljenega sodelovanja. Pogodbeni red dopušča skupini najmanj devetih držav članic, da se globlje povežejo znotraj struktur EU. Primera sta še evropski patent in doslej neuspešni projekt davka na finančne transakcije. Takšno sodelovanje omogoča preprečevanje ohromelosti, ko ena država članica ali manjša skupina blokira nek predlog. V EJT, ki ima za glavni cilj pregon goljufij in korupcije v povezavi z evropskimi sredstvi, ne sodelujejo Danska, Madžarska, Irska, Poljska in Švedska.
Velika bazuka?
Kot je razvidno iz programa dela posebne skupine evropskega parlamenta za spremljanje demokracije, vladavine prava in temeljnih svoboščin (na njenem čelu je nizozemska liberalka Sophie in 't Veld), se bodo 15. julija spet ukvarjali s položajem v Sloveniji. Nizozemka je na twitterju zapisala, da je EJT kot velika bazuka proti korupciji in goljufijam; pa tudi, da morajo biti tožilci imenovani hitro in brez političnega vpletanja. Zapleti z delegiranimi tožilci so med vprašanji, ki so jih iz parlamentarne skupine pred približno dvema mesecema poslali slovenskih vladi.
