Kazni za prekrške
Hojsovi bi protestnike spravili v zapor
Predlog: Tiste, ki pozivajo k javnim zbiranjem, in tiste, ki ta organizirajo, bi na notranjem ministrstvu zaprli.
Odpri galerijo
Na notranjem ministrstvu Aleša Hojsa je nastal predlog, da bi tiste, ki v času epidemije pozivajo k zbiranju ljudi ali to organizirajo, tudi zaprli, njihova dejanja pa kazensko preganjali.
FOTO: Matej Družnik/Delo
Ljubljana – Vlada s šestim paketom ukrepov zvišuje kazni za prekrške. Za posameznike, ki ne spoštujejo omejitve zbiranja ljudi na javnih krajih, se globa za prekršek zvišuje na 1000 do 10.000 evrov (zdaj znaša od 400 do 4000), posameznike, ki javno pozivajo h kršitvi prepovedi zbiranja ljudi ali organizirajo zbiranja, pa bi oglobili za 1500 do 15.000 evrov. Na notranjem ministrstvu bi zadnje tudi zaprli.
»Četrtkovo razbijanje po prestolnici je dobilo epilog; globe od 1000 do 10.000 evrov tudi za posameznika, ki se bo udeležil petkovih miroljubnih shodov,« je na twitterju ogorčeno komentiral poslanec SD Matjaž Nemec, ko so v javnost prišle podrobnosti vladnega šestega protikoronskega paketa. Na družbenem omrežju se je nato razvnela debata, v kateri so bila stališča diametralno različna – na točki prve skrajnosti so se pojavili očitki o diktaturi, na točki druge skrajnosti pa, da so kazni za kršitelje še prenizke.
Na notranjem ministrstvu so očitno zagovorniki ostrejšega kaznovanja. Kot je razvidno iz njihove notranje pisne korespondence, ki smo jo pridobili v uredništvu, so namreč kar sami pripravili predlog sprememb kazenskega zakonika – ta sicer sodi v resor pravosodnega ministrstva. V predlog je generalni direktor direktorata za policijo Lado Bradač zapisal dve spremembi kazenskega zakonika, po katerih bi tiste, ki v času epidemije pozivajo k javnim zbiranjem ali ta organizirajo, lahko kaznovali tudi z zaporom.
Predlog je po naših informacijah minister Aleš Hojs (SDS) prinesel na sejo vlade, v njem pa lahko preberemo, da bi s spremembo kazenskega zakonika predvideli tudi trimesečni zapor za tiste, ki bi pozivali h kršenju odlokov vlade, tistim pa, ki bi v času epidemije zbiranja organizirali, bi grozila kazen zapora do enega leta.
Tako bi lahko v času epidemije »učinkoviteje sankcionirali posameznike, ki z nespametnim ravnanjem povzročajo preobremenitev zdravstvenega sistema, njihovo ravnanje pa v trenutni ureditvi ne izpolnjuje znakov kaznivega dejanja«, je zapisano v predlogu. Zdaj, je še pojasnil v njem Bradač, učinkovit kazenski pregon tistih, ki pozivajo k javnim zbiranjem ljudi ali ta organizirajo ter s tem resno in konkretno ogrožajo javno zdravje, ni mogoč.
Na ministrstvu za pravosodje, ki ga vodi Lilijana Kozlovič (SMC), omenjenega predloga ne komentirajo, so mu pa po naših informacijah nasprotovali.
Tako bo predvidoma spremenjen le zakon o prekrških, v katerem bi se dosedanjim posebej navedenim področjem (na primer področje varstva naravnih bogastev, področje varnosti in zdravja pri delu, področje socialnega varstva, področje davkov, trošarin, carin …) s šestim protikoronskim paketom dodalo tudi področje varovanja zdravja ljudi.
»To področje je namreč visoko na lestvici varovanih dobrin in nikakor ne zajema samo preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni. S tem se omogoči zgolj podlaga za morebitno presojo pristojnih resorjev, da v svoji področni prekrškovni zakonodaji predvidijo možnost višjih glob za kršitve, ki lahko tako ali drugače ogrožajo zdravje ljudi. Povišanje prekrškovnih glob v področni zakonodaji ne terja prilagoditev v kazenskem zakoniku ali v zakonu o kazenskem postopku,« so sporočili z ministrstva za pravosodje.
Pri Hojsu pa poudarjajo, da podpirajo vse spremembe, ki lahko preprečijo nasilne proteste in zagotovijo zavarovanje zdravja in premoženja ljudi.
Standardni odgovor evropskih držav na množične proteste, ki kršijo pravila o omejevanju gibanja oziroma zbiranja, je delitev glob udeležencem oziroma organizatorjem, ki v nekaterih primerih presegajo tudi 10.000 evrov (denimo v Združenem kraljestvu). Zaporne kazni običajno grozijo zgolj tistim, ki povzročajo nemire oziroma izgrede, a nevladne organizacije opozarjajo, da nekatere evropske države veljavno zakonodajo v času pandemije zlorabljajo za obračunavanje s povsem mirnimi protestniki. Amnesty International je v nedavnem poročilu opozorila na primer Francije, kjer je bilo po navedbah organizacije letos »na tisoče ljudi arbitrarno oglobljenih, pridržanih in sodno preganjanih zaradi mirnih aktivnosti, ki jih ne bi smeli uvrščati med kazniva dejanja«. Z. R.
»Četrtkovo razbijanje po prestolnici je dobilo epilog; globe od 1000 do 10.000 evrov tudi za posameznika, ki se bo udeležil petkovih miroljubnih shodov,« je na twitterju ogorčeno komentiral poslanec SD Matjaž Nemec, ko so v javnost prišle podrobnosti vladnega šestega protikoronskega paketa. Na družbenem omrežju se je nato razvnela debata, v kateri so bila stališča diametralno različna – na točki prve skrajnosti so se pojavili očitki o diktaturi, na točki druge skrajnosti pa, da so kazni za kršitelje še prenizke.
Kaj so pripravili
Na notranjem ministrstvu so očitno zagovorniki ostrejšega kaznovanja. Kot je razvidno iz njihove notranje pisne korespondence, ki smo jo pridobili v uredništvu, so namreč kar sami pripravili predlog sprememb kazenskega zakonika – ta sicer sodi v resor pravosodnega ministrstva. V predlog je generalni direktor direktorata za policijo Lado Bradač zapisal dve spremembi kazenskega zakonika, po katerih bi tiste, ki v času epidemije pozivajo k javnim zbiranjem ali ta organizirajo, lahko kaznovali tudi z zaporom.
Predlog je po naših informacijah minister Aleš Hojs (SDS) prinesel na sejo vlade, v njem pa lahko preberemo, da bi s spremembo kazenskega zakonika predvideli tudi trimesečni zapor za tiste, ki bi pozivali h kršenju odlokov vlade, tistim pa, ki bi v času epidemije zbiranja organizirali, bi grozila kazen zapora do enega leta.
Tako bi lahko v času epidemije »učinkoviteje sankcionirali posameznike, ki z nespametnim ravnanjem povzročajo preobremenitev zdravstvenega sistema, njihovo ravnanje pa v trenutni ureditvi ne izpolnjuje znakov kaznivega dejanja«, je zapisano v predlogu. Zdaj, je še pojasnil v njem Bradač, učinkovit kazenski pregon tistih, ki pozivajo k javnim zbiranjem ljudi ali ta organizirajo ter s tem resno in konkretno ogrožajo javno zdravje, ni mogoč.
Andreja Katič, nekdanja ministrica za pravosodje FOTO: Leon Vidic/Delo
Andreja Katič
nekdanja pravosodna ministrica
Vlada kot nekoč z Zujfom s protikoronskimi paketi (PKP) posega v številne predpise. Izogibanje demokratičnim postopkom, neusklajenost s stroko se kaže v neučinkovitosti nekaterih njenih ukrepov. Izkoriščanje PKP za spreminjanje kazenskega zakonika, celo brez razprave, bi moralo biti nesprejemljivo! Žal so grožnje s kaznimi v populističnem času, med ljudmi, ki jih je strah, všečne. Namen predloga je prepoved kritiziranja ukrepov vlade. Kdo pa so organizatorji izgredov, ki jih vlada izkorišča, da se zmanjša podpora protestom proti njej? Ali bomo kmalu tam, ko bo všečkanje objave Se vidimo v petek kaznivo dejanje?
nekdanja pravosodna ministrica
Vlada kot nekoč z Zujfom s protikoronskimi paketi (PKP) posega v številne predpise. Izogibanje demokratičnim postopkom, neusklajenost s stroko se kaže v neučinkovitosti nekaterih njenih ukrepov. Izkoriščanje PKP za spreminjanje kazenskega zakonika, celo brez razprave, bi moralo biti nesprejemljivo! Žal so grožnje s kaznimi v populističnem času, med ljudmi, ki jih je strah, všečne. Namen predloga je prepoved kritiziranja ukrepov vlade. Kdo pa so organizatorji izgredov, ki jih vlada izkorišča, da se zmanjša podpora protestom proti njej? Ali bomo kmalu tam, ko bo všečkanje objave Se vidimo v petek kaznivo dejanje?
Alem Maksuti, politični komentator FOTO: Večer
Alem Maksuti
politolog
Takšni predlogi lahko nastanejo le na notranjem ministrstvu pod vodstvom Aleša Hojsa, in ne v okviru pristojnega ministrstva, in so po mojem mnenju katastrofa, saj gre v resnici za uzurpacijo demokratičnih mehanizmov in poskuse uvajanja določenih totalitarnih elementov, ki so inherentni vladavini Janeza Janše. Epidemija se očitno izkorišča tudi za poskuse obračuna s političnimi nasprotniki, koalicijski partnerji so v tej vladi od vsega začetka odrinjeni na obrobje, ključne poteze v vladi pa vleče SDS. Koalicijski partnerji si ne upajo rahljati odnosov v koaliciji, saj bi bil to lahko njihov politični samomor.
politolog
Takšni predlogi lahko nastanejo le na notranjem ministrstvu pod vodstvom Aleša Hojsa, in ne v okviru pristojnega ministrstva, in so po mojem mnenju katastrofa, saj gre v resnici za uzurpacijo demokratičnih mehanizmov in poskuse uvajanja določenih totalitarnih elementov, ki so inherentni vladavini Janeza Janše. Epidemija se očitno izkorišča tudi za poskuse obračuna s političnimi nasprotniki, koalicijski partnerji so v tej vladi od vsega začetka odrinjeni na obrobje, ključne poteze v vladi pa vleče SDS. Koalicijski partnerji si ne upajo rahljati odnosov v koaliciji, saj bi bil to lahko njihov politični samomor.
Kazenski zakonik ostaja enak
Na ministrstvu za pravosodje, ki ga vodi Lilijana Kozlovič (SMC), omenjenega predloga ne komentirajo, so mu pa po naših informacijah nasprotovali.
15.000
evrov bo po novem lahko znašala kazen za organizatorje protestov
evrov bo po novem lahko znašala kazen za organizatorje protestov
Tako bo predvidoma spremenjen le zakon o prekrških, v katerem bi se dosedanjim posebej navedenim področjem (na primer področje varstva naravnih bogastev, področje varnosti in zdravja pri delu, področje socialnega varstva, področje davkov, trošarin, carin …) s šestim protikoronskim paketom dodalo tudi področje varovanja zdravja ljudi.
»To področje je namreč visoko na lestvici varovanih dobrin in nikakor ne zajema samo preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni. S tem se omogoči zgolj podlaga za morebitno presojo pristojnih resorjev, da v svoji področni prekrškovni zakonodaji predvidijo možnost višjih glob za kršitve, ki lahko tako ali drugače ogrožajo zdravje ljudi. Povišanje prekrškovnih glob v področni zakonodaji ne terja prilagoditev v kazenskem zakoniku ali v zakonu o kazenskem postopku,« so sporočili z ministrstva za pravosodje.
Pri Hojsu pa poudarjajo, da podpirajo vse spremembe, ki lahko preprečijo nasilne proteste in zagotovijo zavarovanje zdravja in premoženja ljudi.
Ostro nad protestnike tudi drugod po Evropi
Standardni odgovor evropskih držav na množične proteste, ki kršijo pravila o omejevanju gibanja oziroma zbiranja, je delitev glob udeležencem oziroma organizatorjem, ki v nekaterih primerih presegajo tudi 10.000 evrov (denimo v Združenem kraljestvu). Zaporne kazni običajno grozijo zgolj tistim, ki povzročajo nemire oziroma izgrede, a nevladne organizacije opozarjajo, da nekatere evropske države veljavno zakonodajo v času pandemije zlorabljajo za obračunavanje s povsem mirnimi protestniki. Amnesty International je v nedavnem poročilu opozorila na primer Francije, kjer je bilo po navedbah organizacije letos »na tisoče ljudi arbitrarno oglobljenih, pridržanih in sodno preganjanih zaradi mirnih aktivnosti, ki jih ne bi smeli uvrščati med kazniva dejanja«. Z. R.
