Hvastija: Slovenci zmagujemo, a nismo nadljudje
Ko ni najboljših Slovencev, Belgijci plešejo, bi lahko zapisali po razpletu dirke Liege–Bastogne–Liege. Manjkala sta zadnja šampiona Primož Roglič (Jumbo Visma) in Tadej Pogačar (UAE), gostitelji najstarejše klasične dirke na svetu (praznovala je 130-letnico prve izvedbe) pa so se veselili trojne zmage, na čelu z velikim junakom Remcom Evenepoelom (Quick Step).
Na razplet 254,7 km dolge preizkušnje ni vplivalo le to, da se je nastopu zaradi poškodbe odpovedal Roglič, zmagovalec iz leta 2020, zaradi smrti v družini njegove zaročenke Urške Žigart pa Pogačar, ki je rojaka nasledil lani. Številne močne kolesarje je izločil množični padec, tudi prvega stavniškega favorita Juliana Alaphilippa (Quick Step).
Po Francozovem odstopu so karte premešali na novo, asa pa je iz rokava potegnil njegov moštveni kolega Evenepoel, ki je uprizoril izjemno 29-kilometrsko samostojno vožnjo za krstno zmago na enem od petih spomenikov.
Kazalo je, da bi bil lahko med zasledovalci uspešen Matej Mohorič (Bahrain Victorious, ki pa je pred zadnjim vzponom na Cote de la Roche-aux-Faucons ostal brez moči. Po predlanskem 4. in lanskem 10. mestu je tokrat končal na 37., dobrih pet minut za zmagovalcem. Jan Polanc (UAE) je bil na 57. mestu še dve minuti in pol za njim.
»Ni bilo naših najboljših, nekaj adutov je končalo v grabnu in Remco je bil pač najboljši. Zame bi bil čudež, če bi bil tudi tokrat zraven Mohorič. Izjava njegovega športnega direktorja Gorazda Štanglja pred dirko je povedala vse, tu ni težava boj za položaj v glavnini, temveč 4500 višinskih metrov. Še posebej v Mohoričevem položaju, ne pomnim, da bi kateri od specialistov za klasike ne vrhunski ravni odpeljal vse dirke od Sanrema do Liegea, pričakovati je bilo, da bo tokrat utrujen,« je razplet »stare dame« komentiral nekdanji slovenski profesionalec Martin Hvastija.
Zmage, ki štejejo
V uvodnih dveh mesecih sezone 2022 so Slovenci slavili 15 zmag, od tega 11 v svetovni seriji (7 Pogačar, 3 Roglič, 1 Mohorič), štiri pa na dirkah nižje ravni (2 Grega Bole, po eno pa Polanc in Matevž Govekar). Kateri so bili za Hvastijo vrhunci? »Vemo, katere dirke največ štejejo, Pogačarjevi Tirreno–Adriatico in Strade Bianche, Rogličeva Pariz–Nica in kajpak Mohoričeva Milano–Sanremo. Ne gre prezreti tudi Polanca, ki je v povprečju letošnjo sezono začel precej bolje kot minule,« je Hvastija povedal o slovenskem izplenu, v katerem so se prvič znašle Strade Bianche, Pariz–Nica in Milano–Sanremo, zato pa naši asi niso ubranili lanskih zmag na dirkah po Baskiji in Liege–Bastogne–Liege.
»Uvod v sezono kaže, da Slovenci še vedno veliko zmagujemo, nismo pa nadljudje. Imamo povsem človeške težave, poškodbe, utrujenost in družinske stiske,« je nadaljeval direktor slovenskih reprezentanc.
Naši najboljši asi Pogačar, Roglič in Mohorič, ki so na zadnji svetovni jakostni lestvici zasedali 1., 2. in 4. mesto, se do sredine junija umikajo z dirk. Pred dolgim premorom pa še ni odgovora na to, kako resna je Rogličeva poškodba mišice pod kolenom, zaradi katere je izgubil rumeno majico v Baskiji in izpustil ardenske klasike.
»To je skrivnostna poškodba, zanašamo se le na informacije PR službe njegove ekipe. Ta čas me to še ne skrbi preveč, če bo zaradi premora boljši na Touru mu vse oprostim. Dejstvo je, da ni več najmlajši, regeneracija ni več ista, poskrbeti mora za svoje za telo in priti 100-odstoten na Tour. Ta zaplet bi lahko bil celo pozitiven, s pravimi počitkom, pripravo in aktivacijo bi lahko v Francijo prišel v vrhunski formi,« je optimističen Hvastija.
Če se aduti za Tour zdaj umikajo, v ospredje prihajajo kolesarji, ki bodo maja nastopili na Giru. »Pričakujem, da bo Jan Tratnik (Bahrain Victorious) odločno napadel kakšen dober etapni rezultat, upam, da to uspe tudi Polancu, za katerega pa ne vemo, kako utrujen je po napornem uvodu v sezono,« je še povedal Hvastija.
