Ime, naslov in številka na hrbtu otroka
Ime, naslov, datum rojstva in telefonski številki staršev. To so osnovni podatki, ki jih je na hrbet svoje dveinpolletne hčerke zapisala njena mama, ter fotografijo objavila na družbenih omrežjih. Kot nekakšno dvojno varovalo, če bi se kaj nepredstavljivega zgodilo med begom pred vojno v Ukrajini, in kot sporočilo svetu, v kakšnem položaju so se znašle matere v tej državi. Iz Ukrajine je po podatkih Unicefa pobegnilo več kot dva milijona otrok, še 2,5 milijona jih je razseljenih po državi.
Zgodba o Aleksandri Makovij, ki je s tresočimi rokami zapisala osnovne podatke na droben hrbet deklice še v plenici, je postala viralna, skupaj z njim opozorila, kakršno je: Poglejte, kaj morajo početi matere v Ukrajini, medtem ko se politiki še vedno pogajajo o plinu, kot je na svojem twitter profilu opozorila novinarka Kyiv Independent Anastasia Lapatina.
Deklica in mati sta medtem varno prispeli v Francijo, kjer se dobro počutita, so poročali svetovni mediji. Podrobno so pred mesecem dni spremljali Hassana Al-Khalafa. Enajstletnega dečka je morala mati Julija Pisecka samega poslati na skoraj tisoč kilometrov dolgo potovanje, na varno, k starejšim bratom in sestram v Bratislavo, saj ni mogla zapustiti invalidne 84-letne matere.
Vse, kar je imel s seboj, sta bila potni list in plastična vrečka ter bratova telefonska številka, zapisana na roki. Ko je prispel na cilj, je povedal, da ga je opogumila prav mama, pa čeprav še nikoli ni šel nikamor brez nje, niti na šolski tabor. Družina je spet skupaj, mati je pripotovala v Bratislavo slaba dva tedna za svojim najmlajšim sinom.
Čakajo, da nehajo padati bombe
Lističi z osebnimi podatki, privezanimi okoli zapestij ali zataknjenimi v žepe oblačil oziroma zapisanimi na roke so nekaj, kar je med materami, ki z majhnimi otroki bežijo pred vojno v Ukrajini, postalo nekakšna obvezna oprema. Zaradi vojne je moralo domove zapustiti deset milijonov Ukrajincev, poročajo Združeni narodi, 4,5 milijona jih je odšlo iz države, med njimi je polovica otrok.
Več kot 1,1 milijona otrok je pribežalo na Poljsko, več sto tisoč pa v Romunijo in Moldavijo ter na Madžarsko, Slovaško in Češko. Še 2,5 milijona jih je razseljenih po državi. »To pomeni, da je domove moralo zapustiti že 60 odstotkov vseh otrok iz Ukrajine,« opozarjajo pri Unicefu.
In vsak dodatni dan vojne je dan več, ko trpijo otroci, je na nedavni konferenci varnostnega sveta o humanitarnih razmerah v Ukrajini poudaril Unicefov direktor za izredne operacije Manuel Fontaine. Po ocenah je doma ostalo še 3,2 milijona otrok. Zaradi napadov na infrastrukturo in izpadov električne energije 1,4 milijona ljudi v Ukrajini nima dostopa do vode, dodatnih 4,6 milijona pa ima do nje le omejen dostop.
»Situacija je še hujša v mestih, kot sta Mariupolj in Herson, kjer družine že več tednov živijo brez tekoče vode in sanitarij ter zdravniške oskrbe. Skrivajo se v svojih domovih in kleteh ter čakajo, da se konča nasilje in da prenehajo padati bombe.« Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice je potrdil, da je bilo ubitih 142 otrok, 229 pa ranjenih, toda te številke so po mnenju predstavnikov Unicefa še višje.
V Sloveniji je bilo po podatkih policije opravljenih okoli 18.000 prijav ukrajinskih državljanov, nastanjenih pa jih je nekaj manj kot 5400, 4400 pri posameznikih. Dobrih 4600 jih je dalo vlogo za začasno zaščito, 370 pa za mednarodno zaščito. Ocenjuje se, da je približno polovica otrok.
V Ukrajino se je po podatkih njihovih obmejnih sil menda vrnilo že več kot 870.000 ljudi, ki so od začetka vojne pobegnili v tujino, med njimi pa je vedno več otrok, žensk in starejših, je podatke AFP povzela STA. »Pravijo, da so razmere varnejše, zlasti v zahodnih regijah države. Ne morejo več bivati v tujini in so se pripravljeni vrniti v državo in tukaj tudi ostati,« je dejal tiskovni predstavnik Andrij Demčenko. Vsak dan naj bi se vrnilo med 25.000 in 30.000 Ukrajincev.
