Iskanje čarobne paličice za financiranje
Velikopotezni načrti za konjunkturni program, a še zdaleč ni jasno, od kod bo prišel denar za projekte.
Odpri galerijo
Voditelji članic EU so se dogovorili, da si bodo prizadevali za čimprejšnjo vzpostavitev sklada za okrevanje. FOTO: Ritzau Scanpix/Reuters
Bruselj – Voditeljem držav članic EU na videozasedanju po pričakovanjih ni uspel preboj pri vzpostavitvi konjunkturnega programa, s katerim naj bi blažili gospodarske posledice krize zaradi koronavirusa.
Po napovedih bi se evropsko gospodarstvo letos utegnilo skrčiti za okoli 10 odstotkov. Čeprav so države, kot so Italija in Španija, zahtevale čimprejšnje obsežne ukrepe, je v prvi fazi ostalo pri treh stebrih – poroštvih in posojilih iz kriznega sklada ESM, Evropske investicijske banke ali nove sheme za zaposlovanje. Tak sveženj, vreden 540 milijard evrov, so pred dvema tednoma odobrili finančni ministri. Zaživel naj bi do 1. junija. Predvideno je sicer, da bo vzpostavljen še poseben sklad za okrevanje, a čas za odločanje o podrobnostih njegovega delovanja in finančni moči še ni dozorel.
Sklad naj bi – tako si ga predstavljajo vsaj v Španiji – zagotovil naložbe, ki bi bile vredne najmanj 1000 milijard evrov. To po željah Madrida ne bi bila posojila, ampak bolj neposredna plačila prizadetim. Tak sklad bi bil po španskih zamislih financiran z »večnimi obveznicami« brez roka zapadlosti. Takšne rešitve na severu, kjer so že tradicionalno v globokih sporih z deželami na jugu o različnih načrtih skupne odgovornosti, ne uživajo veliko podpore. Nemška kanclerka Angela Merkel je pred zasedanjem jasno povedala, da skupno zadolževanje ne more biti rešitev.
V Berlinu so bolj naklonjeni rešitvi, da bi program okrevanja temeljil na proračunu EU. Evropska komisija bi se, denimo, lahko zadolževala z jamstvi držav članic v evropskem proračunu in financirala projekte za pokrizni zagon gospodarstva po Evropi. Sklad naj bi bil dovolj obsežen in usmerjen v prizadete sektorje ter geografske dele, je predsednik evropskega sveta Charles Michel po vrhu povzel stališče voditeljev. Konkretne predloge bo v prihodnjih tednih pripravila evropska komisija. Predstavljeni bodo maja.
Sklad bo neposredno povezan s predlogom prihodnjega sedemletnega proračuna EU (2021–2027). Nekatere članice so bolj prizadete od drugih. Če EU ne bo ukrepala hitro in odločno, okrevanje po besedah predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen »ne bo simetrično, zaradi česar se bodo povečale razlike med članicami«. Napovedala je, da bodo ocenili vpliv krize na celotno evropsko gospodarstvo, na države članice in posamezne sektorje. Proračun EU – prvi predlog je bil predstavljen pred dvema letoma – je v njenih očeh namenjen za naložbe, kohezijo in zmanjševanje razlik.
Z izbruhom krize da se mora proračun »prilagoditi novim okoliščinam«. Po njenem mnenju bo EU lahko dve ali tri leta zbirala lastna sredstva za plačila v višini 2 odstotkov bruto nacionalnega dohodka. Doslej je bila zgornja meja pri 1,2 odstotka. Vpeljava skupnega dolžniškega instrumenta (»koronaobveznice«) kot glavne zahteve skupine članic na čelu s Francijo, Italijo in Španijo ni videti verjetna, saj je njihovih nasprotnikov preveč. Kanclerka je pred nemškimi poslanci sicer zatrdila, da je Nemčija pripravljena na »znatno večji« prispevek v proračun EU.
Iz kabineta predsednika vlade so sporočili, da je premier Janez Janša podprl evropsko komisijo, da predloži nov predlog večletnega finančnega okvira, njegova struktura in obseg bosta ustrezala tudi izzivom posledic krize zaradi covida-19. Odprto vprašanje da je, ali bodo predlogi finančnih ministrov zadoščali za potrebe najbolj prizadetih. »Če bo premalo solidarnega ukrepanja, lahko to privede do hudih političnih posledic,« je opozoril. Omenil je tudi težek položaj turističnega sektorja in glede tega pozval k oblikovanju skupnih standardov na ravni EU za omogočanje delovanja te panoge.
Voditelji so odločili, da bo Hrvaška 6. maja organizirala videozasedanje EU in Zahodnega Balkana. Načrtovan je bil sicer vrh v Zagrebu 7. maja.
Po napovedih bi se evropsko gospodarstvo letos utegnilo skrčiti za okoli 10 odstotkov. Čeprav so države, kot so Italija in Španija, zahtevale čimprejšnje obsežne ukrepe, je v prvi fazi ostalo pri treh stebrih – poroštvih in posojilih iz kriznega sklada ESM, Evropske investicijske banke ali nove sheme za zaposlovanje. Tak sveženj, vreden 540 milijard evrov, so pred dvema tednoma odobrili finančni ministri. Zaživel naj bi do 1. junija. Predvideno je sicer, da bo vzpostavljen še poseben sklad za okrevanje, a čas za odločanje o podrobnostih njegovega delovanja in finančni moči še ni dozorel.
Sklad naj bi – tako si ga predstavljajo vsaj v Španiji – zagotovil naložbe, ki bi bile vredne najmanj 1000 milijard evrov. To po željah Madrida ne bi bila posojila, ampak bolj neposredna plačila prizadetim. Tak sklad bi bil po španskih zamislih financiran z »večnimi obveznicami« brez roka zapadlosti. Takšne rešitve na severu, kjer so že tradicionalno v globokih sporih z deželami na jugu o različnih načrtih skupne odgovornosti, ne uživajo veliko podpore. Nemška kanclerka Angela Merkel je pred zasedanjem jasno povedala, da skupno zadolževanje ne more biti rešitev.
Nemška rešitev
V Berlinu so bolj naklonjeni rešitvi, da bi program okrevanja temeljil na proračunu EU. Evropska komisija bi se, denimo, lahko zadolževala z jamstvi držav članic v evropskem proračunu in financirala projekte za pokrizni zagon gospodarstva po Evropi. Sklad naj bi bil dovolj obsežen in usmerjen v prizadete sektorje ter geografske dele, je predsednik evropskega sveta Charles Michel po vrhu povzel stališče voditeljev. Konkretne predloge bo v prihodnjih tednih pripravila evropska komisija. Predstavljeni bodo maja.
Voditelji članic EU so se dogovorili, da si bodo prizadevali za čimprejšnjo vzpostavitev sklada za okrevanje. FOTO: Ritzau Scanpix/Reuters
Sklad bo neposredno povezan s predlogom prihodnjega sedemletnega proračuna EU (2021–2027). Nekatere članice so bolj prizadete od drugih. Če EU ne bo ukrepala hitro in odločno, okrevanje po besedah predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen »ne bo simetrično, zaradi česar se bodo povečale razlike med članicami«. Napovedala je, da bodo ocenili vpliv krize na celotno evropsko gospodarstvo, na države članice in posamezne sektorje. Proračun EU – prvi predlog je bil predstavljen pred dvema letoma – je v njenih očeh namenjen za naložbe, kohezijo in zmanjševanje razlik.
Janša podprl evropsko komisijo
Z izbruhom krize da se mora proračun »prilagoditi novim okoliščinam«. Po njenem mnenju bo EU lahko dve ali tri leta zbirala lastna sredstva za plačila v višini 2 odstotkov bruto nacionalnega dohodka. Doslej je bila zgornja meja pri 1,2 odstotka. Vpeljava skupnega dolžniškega instrumenta (»koronaobveznice«) kot glavne zahteve skupine članic na čelu s Francijo, Italijo in Španijo ni videti verjetna, saj je njihovih nasprotnikov preveč. Kanclerka je pred nemškimi poslanci sicer zatrdila, da je Nemčija pripravljena na »znatno večji« prispevek v proračun EU.
Iz kabineta predsednika vlade so sporočili, da je premier Janez Janša podprl evropsko komisijo, da predloži nov predlog večletnega finančnega okvira, njegova struktura in obseg bosta ustrezala tudi izzivom posledic krize zaradi covida-19. Odprto vprašanje da je, ali bodo predlogi finančnih ministrov zadoščali za potrebe najbolj prizadetih. »Če bo premalo solidarnega ukrepanja, lahko to privede do hudih političnih posledic,« je opozoril. Omenil je tudi težek položaj turističnega sektorja in glede tega pozval k oblikovanju skupnih standardov na ravni EU za omogočanje delovanja te panoge.
Voditelji so odločili, da bo Hrvaška 6. maja organizirala videozasedanje EU in Zahodnega Balkana. Načrtovan je bil sicer vrh v Zagrebu 7. maja.
