Iskanje jedra perzijskega problema
Kako rešiti pred propadom jedrski dogovor, ki ga ne spoštujeta oba glavna protagonista?
Odpri galerijo
Iranska zastava pred sedežem Mednarodne agencije za jedrsko energijo na Dunaju, kjer bodo danes obravnavali nedavne iranske kršitve prelomnega dogovora iz leta 2015. Foto Reuters
Danes bo na ameriško zahtevo svet guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) na Dunaju razpravljal o tem, da je Iran nehal spoštovati pred tremi leti sklenjen jedrski dogovor (JCPOA), ki so se mu prve odpovedale prav ZDA.
»To je dejansko žalostna ironija,« so se v iranskem stalnem predstavništvu pri IAEA odzvali na to, da je sklic sveta guvernerjev zahteval »režim«, ki se je »nezakonito in enostransko umaknil iz sporazuma in ostale sili, naj mu sledijo«.
Po njihovem mnenju to zgolj kaže, kako so ZDA postale izolirane v svojem nasprotovanju multilateralizmu v mednarodnih zadevah. V svojem odzivu na twitterju je bil sarkastičen tudi ruski veleposlanik v IAEA Mihail Uljanov, ki je ugotavljal, da bo to res posebno zasedanje, saj da svet nima nobenega mandata, da bi razpravljal o prostovoljnih zavezah Irana.
Te je začel Teheran pred dnevi kršiti, kar je potrdila tudi IAEA, iransko početje, ki so ga oblasti vnaprej napovedale, pa so obsodili tudi v EU, Franciji, Nemčiji in Veliki Britaniji, ki še vedno poskušajo rešiti dunajski dogovor, ki je veljal za enega največjih mednarodnih dosežkov Trumpovega predhodnika Baracka Obame. Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je v Teheran poslal svojega posebnega odposlanca, bi rad, da se vse strani vrnejo za pogajalsko mizo, njegov predlog rešitve pa vključuje tudi »obojestransko zamrznitev«: ZDA naj bi nekaterim spet dovolile nakup iranske nafte, Iran pa naj bi prenehal provokacije v regiji in spet začel spoštovati JCPOA.
Ameriški umik iz dogovora ni povzročil le razkola med tradicionalnimi čezatlantskimi zavezniki, v Moskvi in Pekingu so za to, da je Iran presegel mejo bogatenja urana, h kateri se je zavezal, neposredno obtožili ZDA. Na Kitajskem so vzrok našli v ameriškem enostranskem izsiljevanju Irana, ki je postalo »naraščajoči tumor«, v Rusiji so bili nekoliko blažji, ko so ugotavljali, da so iranski koraki zgolj posledica ameriške odločitve za umik. »Rusijo, ki ohranja tesne stike tako z Izraelom kot z Iranom, vidijo kot potencialnega posrednika med Zahodom in Teheranom,« so včeraj zapisali v časniku Times of Israel, v katerem so poročali, kako sta se v ponedeljek izraelski premier Benjamin Netanjahu in ruski predsednik Vladimir Putin po telefonu pogovarjala tudi o iranskem problemu.
Na to temo je bilo konec prejšnjega meseca v Jeruzalemu že »zgodovinsko« srečanje med svetovalci za nacionalno varnost Izraela, Rusije in ZDA, Meira Ben Šabata, Nikolaja Patruševa in Johna Boltona. Po napovedih gostiteljev se je »trilaterala« zbrala, da bi se dogovorila, kako se zoperstaviti Iranu, tako njegovim jedrskim težnjam kot tudi vplivu po vsem Bližnjem vzhodu, a izjave gosta iz Moskve so pokazale, da pretirane usklajenosti niso dosegli. Nekdanji vodja ruske obveščevalne službe FSB je povedal, da se Rusija ne strinja z ameriškimi in izraelskimi stališči, da je Iran največja grožnja za varnost v regiji. Medtem ko so v Tel Avivu zaskrbljeni zaradi sodelovanja iranskih milic v spopadih v sosednji Siriji, po Patruševih besedah Iran »veliko pomaga v boju proti terorizmu na sirskih tleh in stabilizaciji tamkajšnjih razmer«. Ruski gost je poudaril, da »je Iran bil in ostaja naš zaveznik in partner«, ter dodal, da je imel Teheran pravico sestreliti ameriški brezpilotnik, ker je bil v iranskem zračnem prostoru. »Na tristranskem vrhu se je Rusija postavila na stran Irana, proti Izraelu in ZDA,« se je po srečanju glasil eden od naslovov v izraelskih časnikih.
»To je dejansko žalostna ironija,« so se v iranskem stalnem predstavništvu pri IAEA odzvali na to, da je sklic sveta guvernerjev zahteval »režim«, ki se je »nezakonito in enostransko umaknil iz sporazuma in ostale sili, naj mu sledijo«.
Po njihovem mnenju to zgolj kaže, kako so ZDA postale izolirane v svojem nasprotovanju multilateralizmu v mednarodnih zadevah. V svojem odzivu na twitterju je bil sarkastičen tudi ruski veleposlanik v IAEA Mihail Uljanov, ki je ugotavljal, da bo to res posebno zasedanje, saj da svet nima nobenega mandata, da bi razpravljal o prostovoljnih zavezah Irana.
Rešitev »à la Macron«
Te je začel Teheran pred dnevi kršiti, kar je potrdila tudi IAEA, iransko početje, ki so ga oblasti vnaprej napovedale, pa so obsodili tudi v EU, Franciji, Nemčiji in Veliki Britaniji, ki še vedno poskušajo rešiti dunajski dogovor, ki je veljal za enega največjih mednarodnih dosežkov Trumpovega predhodnika Baracka Obame. Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je v Teheran poslal svojega posebnega odposlanca, bi rad, da se vse strani vrnejo za pogajalsko mizo, njegov predlog rešitve pa vključuje tudi »obojestransko zamrznitev«: ZDA naj bi nekaterim spet dovolile nakup iranske nafte, Iran pa naj bi prenehal provokacije v regiji in spet začel spoštovati JCPOA.
Ameriški umik iz dogovora ni povzročil le razkola med tradicionalnimi čezatlantskimi zavezniki, v Moskvi in Pekingu so za to, da je Iran presegel mejo bogatenja urana, h kateri se je zavezal, neposredno obtožili ZDA. Na Kitajskem so vzrok našli v ameriškem enostranskem izsiljevanju Irana, ki je postalo »naraščajoči tumor«, v Rusiji so bili nekoliko blažji, ko so ugotavljali, da so iranski koraki zgolj posledica ameriške odločitve za umik. »Rusijo, ki ohranja tesne stike tako z Izraelom kot z Iranom, vidijo kot potencialnega posrednika med Zahodom in Teheranom,« so včeraj zapisali v časniku Times of Israel, v katerem so poročali, kako sta se v ponedeljek izraelski premier Benjamin Netanjahu in ruski predsednik Vladimir Putin po telefonu pogovarjala tudi o iranskem problemu.
»Zanesljiva« zaveznica Rusija
Na to temo je bilo konec prejšnjega meseca v Jeruzalemu že »zgodovinsko« srečanje med svetovalci za nacionalno varnost Izraela, Rusije in ZDA, Meira Ben Šabata, Nikolaja Patruševa in Johna Boltona. Po napovedih gostiteljev se je »trilaterala« zbrala, da bi se dogovorila, kako se zoperstaviti Iranu, tako njegovim jedrskim težnjam kot tudi vplivu po vsem Bližnjem vzhodu, a izjave gosta iz Moskve so pokazale, da pretirane usklajenosti niso dosegli. Nekdanji vodja ruske obveščevalne službe FSB je povedal, da se Rusija ne strinja z ameriškimi in izraelskimi stališči, da je Iran največja grožnja za varnost v regiji. Medtem ko so v Tel Avivu zaskrbljeni zaradi sodelovanja iranskih milic v spopadih v sosednji Siriji, po Patruševih besedah Iran »veliko pomaga v boju proti terorizmu na sirskih tleh in stabilizaciji tamkajšnjih razmer«. Ruski gost je poudaril, da »je Iran bil in ostaja naš zaveznik in partner«, ter dodal, da je imel Teheran pravico sestreliti ameriški brezpilotnik, ker je bil v iranskem zračnem prostoru. »Na tristranskem vrhu se je Rusija postavila na stran Irana, proti Izraelu in ZDA,« se je po srečanju glasil eden od naslovov v izraelskih časnikih.
