Iz pšenice je nastalo srce (FOTO)

Jesen je čas, ko narava uresniči svojo najbolj barvito obljubo. Seveda je namenjena tudi spravilu pridelkov in prijetnim izletom po deželici na sončni strani Alp. Pred dnevi se je veliko izletnikov odpravilo proti dvojezični občini Dobrovnik, kjer so nadvse uživali, a tudi delali.

Prijazni domačini so s predsednikom TD Dobrovnik in županom Občine Dobrovnik Marjanom Kardinarjem na čelu ob 25-letnici projekta 2000 zlatih zrn za novo tisočletje gostili na desetine gostov iz vse Slovenije.

Da je vse potekalo po načrtu, so skrbele tudi članice domačega turističnega društva.

Pred odhodom na njivo so se gostje zbrali na sedežu občine.

Vsakih sedem let

Na etnološkem, kulturnem in zabavnem dogodku so se ves dan družili. Dogajalo se je marsikaj zanimivega in prijetnega, izmenjevali so se čestitke in darovi. Med najlepšimi je gotovo posebna kosa z vsem potrebnim za uspešno žetev in spravilo pridelka pšenice, ki jo je dobrovniškemu gospodarju Pavlu Ferenceku predal njegov predhodnik iz Drage pri Šentrupertu Stanko Okorn.

In tako je Dobrovnik postal 24. slovenski kraj v projektu, ki se je na pobudo Marijana Kosa, Stanka Severja in Franca Jureša začel s sejanjem prvih 2000 zrn oktobra 1999 v prleški vasi Babinci nedaleč od Ljutomera, kjer so julija 2000 tudi prvič želi. Tako že 25 let potekata setev in žetev pšenice po različnih krajih Slovenije, od katerih vsak doda nova zrna. Vmes sejejo tudi po drugih koncih države, v Babince pa se zgodba vrača vsakih sedem let.

Dobrovniški gospodar Pavel je od svojega predhodnika Stanka prejel koso za žetev.

Skrb za posevek sta prevzela gospodinja in gospodar Bernarda in Pavel Ferencek.

V Šentrupertu so lani posejali 3484 zrn, njihov največji klas jih je štel 71, ta so dodali že posejani količini. Zato so tokrat v Dobrovniku posejali 3555 zrn, konec junija prihodnje leto pa bo verjetno znan skupni pridelek. Glede na to, da so v slovenski žitnici tokrat pšenico posejali kar na površini v obliki srca in da bosta vse skupaj negovala prijazna gospodarja, soseda Bernarda in Pavel Ferencek, je župan Kardinar prepričan, da bo letina obilna. Veseli se, da so v družbi številnih slovenskih krajev, ki skrbijo za kulturno dediščino, kamor spadata tudi sejanje in spravilo krušnega žita na tradicionalni način.

»Pomembno je tudi, da se mlade generacije bolj zavedajo tega, kako pridejo krušni izdelki in peciva na trgovinske police, da je ta pot zahtevna,« je povedal Kardinar, eden od nosilcev vseslovenskega projekta, ki se je začel v njegovi rojstni Prlekiji in je v četrt stoletja dosegel Dobrovnik, kjer živi že desetletja.

Ob poti proti jezeru

Pšenično zrno, če ga poseješ z ljubeznijo, spoštljivostjo in iskrenostjo, rodi novo življenje in upanje: to je bilo vodilo letošnjega srečanja in setve turističnih društev iz vse Slovenije. »Letos so žetev opravili v deželi kozolcev v Šentrupertu in predali del požete pšenice članom TD Dobrovnik. Njiva je ob poti proti Bukovniškemu jezeru. Del je posejan s pšenico sorte bernstein in druga polovica z ržjo sorte elias, tako bo do žetve na ogled vsem mimoidočim. Zagotovo pa bo zanimiv ogled parcele v obliki srca, posejane z zlatimi pšeničnimi zrni za novo tisočletje, kar bo dodatna turistična ponudba,« je potek prireditve predstavil Kardinar.

Posejali so 3555 pšeničnih zrn.

Številni udeleženci so po setvi pozirali ob pšeničnem srčku.

Udeleženci so se zbrali v prostorih Centra za zaščito in reševanje v Dobrovniku in se ob dobrodošlici, ki so jo pripravile članice in člani domačega društva, seznanili s projektom. Nato so se predstavniki društev in ustanov pridružili setvi 2000 zlatih zrn za novo tisočletje.

Prireditev je popestril kulturni program s pevko Heleno Somi in harmonikarjem Simonom Somijem, sledilo je seveda okrepčilo z bogračem, pereci in žlahtno domačo kapljico, po prireditvi pa so si nekateri ogledali Bukovniško jezero in druge zanimivosti v občini.