Izberite z Delom: Inšpekcija nad Inštitut 8. marec, SDS trka na duri

Večina od dvajseterice političnih strank in list, ki se potegujejo za vstop v parlament, kljub slabšemu vremenu nadaljuje terensko kampanjo, saj prav ta poleg soočenj in rezultatov javnomnenjskih anket sodi med najpomembnejše dejavnike vplivanja na odločitev volivcev. Kampanja se je po medlem prvem tednu v drugem zaostrila. Do parlamentarnih volitev 24. aprila je namreč le še 21 dni.

Na najpomembnejše dogodke vas bomo do takrat opozarjali tudi z nedeljskim novičnikom. Vedeti več pomeni imeti moč.

INŠPEKCIJA NAD INŠTITUT 8. MAREC: »Entuziazem civilne družbe je novost letošnjih volitev. Deli civilne družbe – Rimskokatoliška cerkev, denimo – so v predvolilnih razpravah sodelovali že v preteklosti. Vendar je bil ta angažma še vedno vezan na hierarhično strukturo, ni temeljil na entuziazmu. Civilnodružbena omrežja, ki se oglašajo ob letošnjih volitvah in zahtevajo odgovore na vprašanja, se ne potegujejo za politično oblast. Hkrati ne dovolijo, da bi bila politika monopol političnih strank,« je v uvodniku Sobotne priloge zapisal njen urednik Ali Žerdin.

A še pred izidom Sobotne priloge so z Inštituta 8. marec, ki poziva k oddaji podpisa v podporo njihovemu predlogu zakona proti škodljivim ukrepom oblasti, sporočili, da so od inšpektorata za notranje zadeve dobili poziv za pojasnila v zvezi z njihovimi aktivnostmi, ki jih izvajajo v času volilne kampanje. Pojasnila in dokaze o njihovih domnevnih prekrških volilne zakonodaje so začeli zbirati na podlagi anonimnih prijav in novinarskih vprašanj. »Vse smo napovedali in pričakovali. Groza nas je, v kakšni državi živimo. Mirni smo, ker vemo, da smo skupnost. Fajtamo dalje,« so se odzvali na Inštitutu 8. marec, od koder so danes sporočili tudi, da so potrebnih 5.000 overjenih podpisov za obravnavo zakona v državnem zboru že zbrali.

Njihove aktivnosti so najbolj zmotile predvsem SDS, kjer jim očitajo, da gre za »najbolj množično kršitev zakonodaje o volilni kampanji« v zgodovini Slovenije, saj da niso prijavljeni kot organizatorji volilne kampanje.

Pod obvestilo inšpektorata za notranje zadeve je podpisan glavni inšpektor Marko Kandolf, ki mu je vlada pravkar podelila poln mandat. Nastopil ga je v petek, 1. aprila.

SDS TRKA NA DURI: Da ima trenutno največja parlamentarna stranka SDS tudi daleč najbolj razvejeno mrežo, se kaže tudi pred tokratnimi volitvami. Ne le na stojnicah kot preostali, njihovi člani in podporniki hodijo od vrat do vrat, da bi »informirali« volivce, naj bo to s številkami Demokracije ali priložnostnimi darili v obliki strgal za led, odpiračev pločevink ali razkužil za roke. »Zdaj je na vas. Mi naslednje volitve lahko dobimo, če bo vsak dal vse od sebe in če ne bomo gledali drug drugega, kaj bo on naredil,« je prvak Janez Janša pozval podpornike k aktivaciji v kampanji že na poletnem tradicionalnem srečanju občinskih odborov SDS v Bovcu.

Volilno konvencijo naj bi v SDS priredili šele v tednu pred volitvami, predvidoma 19. aprila.  

PUŠKA V KORUZI IN KORUZA BREZ PUŠKE: NSi je na taboru v Kamniku, kjer so jim igrali Čuki, predstavljala svoje kandidate in slavila dosedanjo ministrsko ekipo. Peterica ministrov je delila petke in avtograme. »Puško, ki so jo drugi vrgli v koruzo, smo pobrali in se lotili dela,« je dejal prvak NSi Matej Tonin, ki si želi nadaljevati delo v vladi tudi v prihodnjem mandatu.

Da v tej koruzi ni puške, je hudomušno ponujal kokice Marjan Šarec, prvak LMŠ, ki se je odpravil na teren z avtobusom. Prvaka NSi in LMŠ tudi na letošnjih volitvah kandidirata v istem domačem kamniškem volilnem okraju.

Poleg NSi in LMŠ z avtobusom po Sloveniji nagovarjajo tudi v Gibanju Svoboda.

NSi USTANAVLJA SVOJ KLUB: Na obletnico prvih povojnih večstrankarskih in demokratičnih volitev, 8. aprila, bo NSi ustanovila Klub krščanske demokracije. V njem bodo združili nekdanje in sedanje poslance, ministre in župane. Klub bo postal organizacijska oblika znotraj stranke.

ZA VESNO TUDI NEKDANJA PIAROVKA SDS: »Edina prava slovenska zelena stranka«, kot se v Vesni predstavljajo sami, je na volilni konvenciji predstavila svoje kandidate. Poleg obeh sopredsedujočih, Urše Zgojznik in Uroša Macerla, se za mesto v državnem zboru potegujejo tudi ustanoviteljica Zavoda 13 Petra Greiner, pevec skupine Orlek Vlado Poredoš, nekdanji minister za okolje in prostor iz kvote Zelenih Slovenije in ljubljanski mestni svetnik Miha Jazbinšek, gorski reševalec Klemen Belhar, aktivistka za ženske pravice Jasmina Jerant in nekdanja predstavnica za odnose z javnostmi SDS Lucija Mlinarič, ki je v nasprotju z Uršo Zgojznik in Urošem Macerlom lani pozivala k podpori vladnega zakona o vodah na referendumu.

Z odločitvijo vodstva RTV Slovenija, da uvrsti Našo deželo med parlamentarne stranke, se ni strinjal niti predsednik državnega zbora Igor Zorčič. FOTO: Adrian Pregelj/RTV Slovenija

Na TV Slovenija bodo v ponedeljek soočili mnenja parlamentarnih strank o zunanji politiki in pravosodju, na POP TV pa o življenjskem standardu.

Stranka Aleksandre Pivec po tolmačenju RTV Slovenija parlamentarna stranka

PREDVOLILNI INTERVJUJI:

Koordinator Levice Luka Mesec je kot zadnji izmed deseterice prvakov strank, ki jim javnomnenjske raziskave nakazujejo možnost prestopa parlamentarnega praga, odgovarjal na Delova vprašanja. Po njegovem so v Levici pripravljeni na vstop v vlado in koalicijsko delovanje. A je bil jasen, v kakšni vladi niso pripravljeni sodelovati, zato ga skrbijo nekatere ideje Gibanja Svoboda.

Edini predsednik stranke, ki se na prošnjo, da bi tudi njemu zastavili niz vprašanj, ni odzval, je prvak SDS Janez Janša.

NA DNEVU Z … TUDI O TEM, KDO BO MANDATAR

Ste se spraševali, kako poteka dan v volilni kampanji? Na Delu spremljamo stranke pri njihovem prepričevanju.

Tako smo lahko videli, da je avtomobil druga pisarna Zdravka Počivalška, prvaka Konkretno, v njem ima na poti iz Olimja do Ljubljane kolegije, dvakrat na teden tudi učne ure angleškega jezika.

Da Pirati – podobno kot v SD – menijo, da je največja težava Piratske stranke odtekanje potencialnih glasov tik pred volitvami k »vsakič novemu rešitelju pred Janšo«.

Ter da Tanja Fajon, predsednica SD, mandatarskih ambicij, ki so do vstopa Goloba na politično prizorišče imele podlago v povolilnem sporazumu strank Koalicije ustavnega loka (Kul), še ni pokopala.

V nasprotju z njo pa v Levici in LMŠ pravijo, da o tem vprašanju nočejo komplicirati. »Kdo bo mandatar leve sredine, ni vprašanje, kajti pravično in demokratično je, da tisti, ki zbere največ glasov. Zadnje, kar potrebujemo, je dolgo in mukotrpno sestavljanje vlade. Bolj pomembno je, da leva sredina kot celota zbere dovolj glasov. Osnova je 46, kar je prešibko. Potrudimo se,« je na twitterju zapisal prvak LMŠ Marjan Šarec.

Kaj na to odgovarja Robert Golob, ki mu zadnja anketa Mediane za RTV Slovenija prav tako napoveduje zmago, bomo objavili v ponedeljek.