Janez Lenarčič: Slovenijo je na radar Bruslja spravila Janševa vlada
Zapleti z imenovanjem delegiranih tožilcev, blokada financiranja STA, komunikacijski zdrsi v delovanju vlade Janeza Janše. To je bilo dogajanje v zadnjem obdobju, ki po oceni evropskega komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarčiča ni pripomoglo k ugledu Slovenije.
Pripeljaloje do tega, da je bila v evropskem parlamentu prvič sprejeta resolucija s kritikami Slovenije. Njeno sprejetje decembra je v njegovih očeh dejstvo, ki »govori samo zase«. Lenarčič je v pogovoru z bruseljskimi dopisniki slovenskih medijev povedal, da resolucija ni »razveselila nikogar od tistih, ki nam je ugled domovine pri srcu«.
To so evropska vprašanja
Razlage o izvozu slovenskih notranjepolitičnih bitk v Bruselj je zavrnil. »Zadeva STA je prišla na radar evropske komisije, ko je Ukom uradno prosil za pojasnilo, ali je državno financiranje skladno z evropskimi pravili. Govorimo o izvozu s tem zaprosilom,« je pojasnil. Tudi vprašanje evropskih delegiranih tožilcev je od samega začetka evropsko vprašanje, češ, urad evropske tožilke je evropski urad.
Glavna evropska tožilka Laura Kövesi je pojasnila, da je Slovenija ovirala delo evropskega tožilstva, je povedal. »Ne vem, o čem govorijo tisti, ki govorijo o izvozu,« je povedal. Opozoril je, da je evropski parlament resna ustanova, politično telo, v njem se krešejo politični argumenti. Ima številne pristojnosti, denimo na področju financ.
Pismo evropske tožilke Laure Kövesi evropski komisiji glede predloga sprememb kazenskega zakonika vidi kot opozorilo Sloveniji, potem ko je bil zakonodajni predlog potrjen na parlamentarnem odboru in preden bo obravnavan na plenarni seji državnega zbora. Kövesijeva je po njegovih besedah opravila svoje delo, saj je bila seznanjena s potrditvijo na odboru in je opozorila, da tak predlog ni primeren. Lenarčič je omenil signale iz Slovenije, da spremembe vendarle ne bodo sprejete.
Evropska komisija lahko pošlje v državo članico pismo z vprašanji v kontekstu uredbe o režimu pogojevanja izplačil evropskih sredstev. Takšni pismi sta dobili Madžarska in Poljska. Lenarčič je pojasnil, da je julija in že prej opozoril »na nevarnost, da bi nadaljevanje početja slovenske vlade v smeri nefinanciranja STA in neimenovanja delegiranih tožilcev lahko privedlo do položaja, v katerem bi Slovenija imela težave s koriščenjem evropskih sredstev«.
Načrta Madžarske in Poljska še vedno nista bila potrjena v Bruslju, ker obstajajo odprta vprašanja v povezavi z vladavino prava. Tudi Slovenija se je bližala tej fazi. »Moja opozorila so bila premišljena. Naletela so na neprimeren, tudi nedostojen odziv,« je pojasnil. Veseli ga, da je vlada nekaj mesecev kasneje prišla do enakega spoznanja. Tako je novembra v sklep o imenovanju delegiranih tožilcev zapisala, »da bi nadaljevanje stanja povzročilo Sloveniji veliko škodo«. Ko je julija izrekel enaka opozorila, je bil tarča »grobih in žaljivih obtožb«.
Veseli ga tudi, da se je naposled vzpostavilo financiranje STA. »To vse seveda ni prispevalo k večjemu ugledu Slovenije,« je ocenil. Očitke z vrha slovenske vlade, da si je prizadeval za blokiranje potrditve slovenskega načrta za okrevanje, je odločno zavrnil. »Zapisnik, s katerim so opletali v Ljubljani, ni verodostojen dokument,« je povedal. Zavzemal se je, da bi ga objavili, saj bi se videlo, da načrta nihče ni blokiral. Javne objave tega internega dokumenta sicer niso dovolile službe evropske komisije.
Poleg tega je navedel, da se študentje že v prvem letniku pravne fakultete učijo, da je treba trditve dokazati. »Ne pa da mora nekdo, ki se mu nekaj očita, dokazati svojo nedolžnost, kot očitno mislijo nekateri v Sloveniji,« je povedal.
Glede slovenskega predsedovanja svetu EU je povedal, da je že ob njegovem začetku ocenil, da je Slovenija s kompetentno diplomacijo in uradništvom dobro pripravljena. Tudi pri sprejemanju številnih zakonodajnih dosjejev je bil narejen napredek. »To je bistveno, kar se pričakuje od predsedujoče države. Največji del zaslug gre dobremu delu ekipe na vseh ravneh, predvsem na stalnem predstavništvu v Bruslju, pa državnih uradnikov in funkcionarjev, ki so bili vključeni v pogajanja o dosjejih,« je povedal.
A ves čas so bile prisotne »komunikacijske težave«, opraviti smo imeli z neprimernimi tviti, izjavami, provokacijami, je povedal. »To je bilo v večji meri popolnoma nepotrebno in ni koristilo ugledu Slovenije,« je povedal.
Vladavine ene stranke si ne želi
V slovenske parlamentarne volitve se ne namerava vključevati. Vesel bo »uspeha tistih političnih sil, ki se iskreno zavzemajo za vrednote, ki predstavljajo temelj EU in vključujejo vladavino prava«. Vladavina prava pomeni, da ni samovolje oblasti, da zakon enako velja za vse in da imamo delitev vej oblasti. Opozoril je, da se starejši spomnimo časov, ko ni bilo delitve oblasti in ko je ena stranka nadzirala vsa področja – medije, sodstvo, gospodarstvo.
»V Sloveniji smo se odločili, da ne bo več tako. Še vedno si ne želim, da bi bili vsi družbeni sistemi, vse veje oblasti, pa še mediji za povrh, pod nadzorom ene stranke. To smo že imeli. Videli smo, da ne deluje dobro in da ni varoval za človekove pravice, za preprečevanje samovolje,« je povedal. Ker pa je EU več kot le skupni trg, brez skupnih vrednot ne more delovati. Brez vladavine prava tudi podjetjem in državljanom niso zagotovljene pravice.
»Demokracijo je treba negovati«
To, da se družba demokratizira, ne pomeni, da ni poti nazaj. »Demokracijo je treba negovati. Tako kot morate sobno cvetje in rastlinje redno zalivati, da ne ovene in umre. Enako je z demokracijo,« je dejal. EU je v njegovih očeh kot zagotovilo, okolje, v katerem naj bi lažje ohranjali pridobitve demokratičnega preboja s konca 80. in začetka 90. let.
Prepričan je tudi, da ne more imeti vsaka država članica svojega pogleda na vladavino prava, češ, ni nacionalnih posebnosti s tradicionalnimi vrednotami ali zgodovinskimi izkušnjami. »Delitev oblasti imate ali ne. Če je, ne more ena stranka, ena vlada nadzorovati vsega. Če je nimate, imate to, kar smo imeli do konca osemdesetih let z avantgardno vlogo zveze komunistov, ki je nadzirala vse, od učnih programov v šolah do sklepov v poslovodstvih gospodarskih subjektov, sodnih odločb, dela skupščine,« je še dejal.
