Predstavljanje programa polletnega predsedovanja svetu EU v evropskem parlamentu je navadno bolj ali manj rutinsko opravilo, a je bil nastop premiera Janeza Janše na plenarnem zasedanju danes dopoldne v Strasbourgu pričakovan kot odmik od tega pravila. Ostre besede v razpravi, ki je sledila njegovi predstavitvi, so bile usmerjene predvsem v razmere v Sloveniji.



V štirih od sedmih političnih skupin so že pred zasedanjem napovedali ostre kritike slovenskega neimenovanja evropskih delegiranih tožilcev, Janševega odnosa do medijev in njegove podpore Madžarski v razpravi o spornem zakonu, ki po oceni evropske komisije diskriminira osebe LGBTIQ.

Slovenski premier je sicer najprej ob 9. uri na plenarnem zasedanju evropskega parlamenta predstavil program predsedovanja svetu EU, sledila je burna razprava z evropskimi poslanci, zatem še novinarska konferenca, na kateri si je mikrofone delil s predsednikom evropskega parlamenta Davidom Sassolijem in predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen.  

Posnetek novinarske konference si lahko ogledate tu:



Dogajanje smo spremljali v živo:

12.41 »Vedno, ko vodim slovensko vlado, se Slovenija na indeksih medijske svobode dvigne. Vedno. Preverite,« je na vprašanje španske kolegice o ugotovitvah nevladnih informacij o svobodi tiska odgovoril Janša. Govorjenje o medijih v Sloveniji pripisuje političnemu »izvozu«, nerazumevanju jezika in položaja v Sloveniji.

12.06 Premier Janša je na tiskovni konferenci po parlamentarni razpravi poudaril uspehe dela EU po začetnem kaosu v bitki s pandemijo. »Vsi upamo, da bo po mesecih predsedovanja prehod od reševanja krize h koncentraciji na strateške dileme,« je povedal. Pozval je k prizadevanjem za cepljenje, k evropski kampanji z znanimi osebnostmi.

Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila negotovost, povezano s širjenjem različice delta. V času slovenskega predsedovanja naj bi začeli razpravo o novih lastnih virih EU. Z njim naj bi vračali denar, ki si ga je evropska komisija izposodila na finančnih trgih za financiranje nacionalnih načrtov za okrevanje. Slovenija na bi v svetu EU začela zakonodajni proces.



11.30 Razprava v evropskem parlamentu se je končala. Janša je v sklepnem nastopu odgovoril na nekaj očitkov in glede grozečih delitev znotraj EU omenil jugoslovanske izkušnje. Govorjenje o pritisku na medije je povezal z notranjepolitičnim dogajanjem. Samega sebe vidi kot zadnjega novinarja, ki je bil v Sloveniji zaprt.

»Trenutno ni nobene represije nad mediji ali novinarji,« je povedal. Glede temeljnih vrednot bi po njegovem mnenju morali imeti »uravnotežen odnos«. Tako ne bi smeli potegniti le ene, ki ustreza neki politični situaciji.

11.03 Evropska poslanka in vodja skupine evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije Sophie in 't Veld je Janši izročila seznam vprašanj, ki jih je njena skupina za spremljanje demokracije, temeljnih svoboščin in vladavine prava poslala vladi že marca, a odgovorov še vedno ni dobila. Opozorila je, da premier pri zavzemanju za vladavino prava ni verodostojen. Tudi evropskemu svetu je očitala, da s svojo »paralizo« pripomore k spodkopavanju vladavine prava. Njena skupina naj bi prišla oktobra v Slovenijo na misijo ugotavljanja dejstev.



10.47 Janša je v odgovoru na nastope predstavnikov političnih skupin pojasnil, da bo Slovenija opravila svoje delo glede imenovanja tožilcev, bi pa po njegovem mnenju morali pozvati tudi pet držav, ki v evropskem tožilstvu sploh ne sodelujejo, naj se vključijo vanj. Poslanka Romana Tomc (SDS) je v nadaljevanju razprave izrekla številne pohvale delu vlade in modrosti Janše.

Tanja Fajon (SD) ga je nato pozvala, naj Slovenijo vrne na »pot odprtih, modernih, prijaznih in sposobnih držav. V jedro zdrave Evrope, kamor spadamo.«

Milan Zver (SDS) je tako kot Tomčeva podprl vlado. Klemen Grošelj (LMŠ) je izrazil dvom, da večina Slovencev in tudi večina Evropejcev deli Janševo vizijo EU in njene prihodnosti. 

10.25 Ska Keller iz Zelenih je Janši očitala napačne rešitve pri podnebni politiki. Na področju vladavine prava Slovenija gre po njenih besedah v smer neliberalne demokracije. Vprašala se je, kakšno je sporočilo tega, da Slovenija kot edina še ni imenovala delegiranih tožilcev.

10.20 »Usmeriti se morate ven iz teme, v svetlobo. Tam vas bomo pričakali z odprtimi rokami,« je v imenu liberalcev (Renew) premieru Janši sporočil Malik Azmani. Pozval ga je h končanju nadlegovanja sodnikov in novinarjev, tudi svojih političnih prijateljev ne bi smel imenovati v policijo. Sredstva EU iz načrta za okrevanje bi po njegovem mnenju morali pogojevati z delegiranimi tožilci.

Predstavitev programa slovenskega predsedovanja v evropskem parlamentu si lahko ogledate v videu:



10.08 Manfred Weber, vodja poslancev desnosredinske EPP, ki je Janševa politična družina, je slovenskega premiera pozval k takojšnjemu imenovanju evropskih delegiranih tožilcev. Omenil je tudi razprave o medijih in pravosodju, češ, nekateri tudi pravijo, da so mediji kritični in sodstvo politizirano. Poudaril je, da težave v povezavi z vladavino prava v posamezni članici Unije niso težave te članice, temveč celotne EU. 

Voditeljica socialistov (S&D) Iratxe García je dogodek na srečanju slovenske vlade z evropsko komisijo prejšnji teden ocenila kot napad na opozicijo. Omenila je tudi napade na medije.

9.55 Janši je sledila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. Imela je splošen govor o prizadevanjih EU v bitki s pandemijo. Glede slovenskega predsedstva pričakuje intenzivno delo, da bodo v svetu čim prej potrjeni nacionalni načrti za okrevanje in odpornost. »Evropejci želijo pustiti pandemijo za seboj,« je povedala. Tako kot na Brdu pri Kranju je poudarila pomen zaupanja, med drugimi z ukrepi za bitko proti goljufiji, za svobodne medije, neodvisno pravosodje.

Zato od slovenskega predsedstva pričakuje nadaljevanje dela na področju vladavine prava. Evropska komisija bo predvidoma julija pripravila letna poročila o vladavini prava v državah članicah. Citirala je govor Janše v evropskem parlamentu med predsedovanjem leta 2008 o obvarovanju, razvoju, krepitvi Unije. Iz tega je izpeljala misel o nujnosti obvarovanja vrednot, kot so različnost, vladavina prava in svoboda medijev. 



9.43 Janša je pred evropskimi poslanci glede vladavine prava povedal, da so ponekod v EU še vedno zakoreninjene stare prakse, ki služijo obrambi neupravičenih privilegijev. V Sloveniji bo organizirana mednarodna konferenca o totalitarizmih. Opozoril je tudi na medijske monopole v nekaterih državah članicah. Pričakovano je podprl evropsko perspektivo Zahodnega Balkana.

Dileme glede migracijsko-azilnega pakta je le navedel. Med konferenco o prihodnosti Evrope bi se morali med drugim vprašati, kakšna bo vloga EU v svetu, denimo v Afriki, v odnosih z Rusijo in Turčijo.

9.34 Glede velikega podnebnega svežnja Pripravljeni na 55, ki bo predstavljen prihodnji teden, je pozval k uravnoteženim predlogom. Predvsem bi morali prepričati druge, saj je zunaj EU več kot 90 odstotkov izpustov CO₂. Ključno naj bi bilo, da posamezni deli EU ne bi plačali visoke cene, da ne bi uničili evropske industrije in da se cene energentov ne bi zvišale.



9.27 V nadaljevanju je hvalil odzivanje EU na krizo, od načrta za okrevanje digitalnega potrdila dalje. Je pa po njegovem mnenju kriza pokazala ranljivost štirih svoboščin EU med krizo, saj so omejitve, denimo, povzročile dolge vrste na mejah. »Na plan sta prišli ranljivost in odvisnost od tretjih držav,« je povedal. To zadeva, denimo, zdravstveno opremo ali sestavine za cepiva. Posebno je poudaril, da mora EU biti pripravljena na večje kibernetske napade, ki jim posamezne države ne morejo biti kos. Opozoril je, da mora EU poiskati pravo razmerje med trgovinskim sodelovanjem in strateško avtonomijo.

9.15 Janša je nadaljeval z rutinskim predstavljanjem načrtov prednostnega dela med polletnim predsedovanjem: odpornost na krize, varna Evropa, konferenca o prihodnosti Evrope. Glede posledic pandemije je opozoril, da je v prihodnjih mesecih neizogibno povečanje števila okužb z različico delta. Pripraviti bi se morali, da morebitni četrti val ne bi povzročal takšnih težav kot prejšnji z zapiranjem. »Evropska strategija cepljenja deluje,« je prepričan Janša. Sodržavljane bi po njegovih besedah morali prepričati, da vsakdo, ki se cepi, pripomore k doseganju cilja.

​

9.09 Premier Janez Janša je začel predstavitev programa predsedovanja svetu EU. Za Slovence je biti del EU vrnitev v družino, ki jo povezujejo vrednote človekovih pravic, demokracije, svoboščin, je poudaril. To vse nam je bilo kršeno v času komunizma. Drugo predsedovanje je drugačno kot prvo, saj je prvemu sledilo obdobje krize: finančna, migracijske, brexit, ruska okupacija Krima, pandemija. 

8.45 Pred začetkom razprave je evropski poslanec Zelenih Daniel Freund skupaj s slovenskima aktivistoma Jašo Jenullom in Teo Jarc pripravil protestno akcijo. Pri evropskem parlamentu so položili stopinje kot enega od simbolov slovenskih protestov. »Verjamemo v evropsko idejo vladavine prava, demokracije svobode izražanja. To so stvari, ki se jih v Sloveniji ne spoštuje,« je povedal Jenull.

Evropski poslanec Freund je napovedal, da ne bodo počivali, dokler v Sloveniji ne bosta imenovana evropska tožilca. Od evropske komisije pričakujejo, da bo preprečila nadaljnje slabšanje položaja. Kriza vladavine v EU se po njegovih besedah slabša in širi. Evropska komisija bo morala ustaviti financiranje Madžarske, kar bi bilo sporočilo drugim, je prepričan.