Jedrsko približevanje Rusiji
Američani razmišljajo, da bi jedrsko orožje iz Nemčije preselili na Poljsko.
Odpri galerijo
V Nemčiji se že nekaj let vrstijo protesti proti ameriškemu jedrskemu orožju, ki je nameščeno na nemškem ozemlju. FOTO: Reuters
Kar nekaj odmeva je požela ameriška diplomatka, ki je obudila zamisel o premestitvi jedrskih bomb iz letalskega oporišča v Nemčiji na ozemlje Poljske. Za Moskvo bi to bila kršitev temeljnega sporazuma med Natom in Rusijo iz leta 1997, za nespametne so takšne načrte označili tudi nekateri zahodni analitiki.
Zamisel o tem, da bi 20 termonuklearnih gravitacijskih bomb iz nemškega letalskega oporišča Büchel preselili na Poljsko, ni nova. O tem je že decembra 2015 začel razpravo takratni namestnik poljskega obrambnega ministra in sedanji veleposlanik pri Natu Tomasz Szatkowski, a Varšava nikoli ni uradno predlagala takšne rešitve. Zamisel je obudila razprava o tem, s katerimi letali bodo v Nemčiji nadomestili ostarele lovce tornado, ki bi ob morebitnem napadu te bombe odvrgli na cilje. V Berlinu razmišljajo o nakupu 93 eurofighterjev in 45 ameriških F-18, vodja parlamentarne skupine koalicijske socialdemokratske stranke Rolf Mützenich pa je poživil razpravo z izjavo, da bi morali iz Nemčije umakniti vse ameriško jedrsko orožje, ker v jedrski strategiji sedanje ameriške administracije ni več obrambno, temveč je napadalno, zato Nemčijo bolj ogroža kakor varuje.
Čeprav Mützenicha ni podprla nobena druga stranka, kanclerka Angela Merkel pa je že pred desetimi leti povedala, da »dokler obstaja jedrsko orožje, mi moramo imeti te zmogljivosti, kakor pravijo v Natu«, so na ameriškem zunanjem ministrstvu začutili potrebo po vmešavanju v nemško politiko. Najprej se je v časniku Welt oglasil ameriški veleposlanik v Berlinu Richard Grenell, ki je opozoril Nemčijo, da mora pokazati »solidarnost«, če hoče postati »resnična sila za mir«. »Ali bo Nemčija prevzela to odgovornost ali zgolj sedela in uživala v gospodarskih koristih od varnosti, ki ji jo zagotavljajo druge zaveznice?« je zapisal Grenell. Še dlje je šla njegova kolegica Georgette Mosbacher, ki predstavlja ZDA na Poljskem. Svoj tvit, v katerem je delila povezavo na Grenellov članek, je namreč opremila s komentarjem: »Če hoče Nemčija zmanjšati jedrske zmogljivosti in oslabiti Nato, mogoče lahko Poljska – ki plačuje svoj delež, razume tveganja in je na vzhodnem robu Nata – namesti te zmogljivosti.«
Ameriška veleposlanica v Varšavi je nekaj podobnega predlagala že lani avgusta, ko je opozorila, da v nasprotju z Nemčijo Poljska plačuje 2 odstotka proračuna za Nato, »zato bi bili ameriški vojaki iz Nemčije dobrodošli na Poljskem«.
Ni bilo treba dolgo čakati na odgovor iz Rusije, kjer menijo, da je že natovska »jedrska delitev«, po kateri ima tudi Nemčija »solidarnostno« nameščene termonuklearne bombe, v nasprotju s pogodbo o neširjenju jedrskega orožja (NPT), ki prepoveduje, da bi jedrska država (ZDA) dostavljala jedrsko orožje nejedrski državi (Nemčiji). »Premestitev ameriškega jedrskega orožja iz Nemčije na Poljsko bi bila neposredna kršitev ustanovne listine Nato-Rusija, v kateri se je zavezništvo zavezalo, da ne bo namestilo jedrskega orožja na ozemlju svojih novih članic ne zdaj ne v prihodnosti,« je pred dnevi opozoril ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Tiskovna predstavnica njegovega ministrstva Marija Zaharova je bila še bolj nazorna. Po njenih besedah takšne izjave zgolj slabšajo že tako slabe odnose med Rusijo in Natom ter ogrožajo temelje evropske varnosti. »Varnost bi se najbolj povečala, če bi Američani odpeljali jedrske glave nazaj v domovino,« je dodala.
Do zamisli so bili kritični tudi nekateri zahodni analitiki. »Rezultat bi bil več konflikta na vzhodu in oslabljena Evropa,« je na twitterju zapisal Ulrich Speck z nemškega Marshallovega sklada.
Njegov kolega Steven Pifer iz ameriškega mnenjskega središča Brookings je naštel štiri razloge, zakaj je ta zamisel slaba: uresničitev bi bila zelo draga, zaradi bližine bi bilo orožje dovzetnejše za ruske napade, premestitev bi bila prevelika provokacija za Rusijo, hkrati bi povzročila razkol v Natu. »Bolje bi bilo, da tega tvita ne bi bilo,« je zaključil ameriški analitik.
Zamisel o tem, da bi 20 termonuklearnih gravitacijskih bomb iz nemškega letalskega oporišča Büchel preselili na Poljsko, ni nova. O tem je že decembra 2015 začel razpravo takratni namestnik poljskega obrambnega ministra in sedanji veleposlanik pri Natu Tomasz Szatkowski, a Varšava nikoli ni uradno predlagala takšne rešitve. Zamisel je obudila razprava o tem, s katerimi letali bodo v Nemčiji nadomestili ostarele lovce tornado, ki bi ob morebitnem napadu te bombe odvrgli na cilje. V Berlinu razmišljajo o nakupu 93 eurofighterjev in 45 ameriških F-18, vodja parlamentarne skupine koalicijske socialdemokratske stranke Rolf Mützenich pa je poživil razpravo z izjavo, da bi morali iz Nemčije umakniti vse ameriško jedrsko orožje, ker v jedrski strategiji sedanje ameriške administracije ni več obrambno, temveč je napadalno, zato Nemčijo bolj ogroža kakor varuje.
Dvajset termonuklearnih gravitacijskih bomb bi iz letalskega oporišča Büchel preselili na Poljsko.
Za Moskvo bi to bila kršitev temeljnega sporazuma med Natom in Rusijo.
Za Moskvo bi to bila kršitev temeljnega sporazuma med Natom in Rusijo.
Ameriška diplomatska ofenziva
Čeprav Mützenicha ni podprla nobena druga stranka, kanclerka Angela Merkel pa je že pred desetimi leti povedala, da »dokler obstaja jedrsko orožje, mi moramo imeti te zmogljivosti, kakor pravijo v Natu«, so na ameriškem zunanjem ministrstvu začutili potrebo po vmešavanju v nemško politiko. Najprej se je v časniku Welt oglasil ameriški veleposlanik v Berlinu Richard Grenell, ki je opozoril Nemčijo, da mora pokazati »solidarnost«, če hoče postati »resnična sila za mir«. »Ali bo Nemčija prevzela to odgovornost ali zgolj sedela in uživala v gospodarskih koristih od varnosti, ki ji jo zagotavljajo druge zaveznice?« je zapisal Grenell. Še dlje je šla njegova kolegica Georgette Mosbacher, ki predstavlja ZDA na Poljskem. Svoj tvit, v katerem je delila povezavo na Grenellov članek, je namreč opremila s komentarjem: »Če hoče Nemčija zmanjšati jedrske zmogljivosti in oslabiti Nato, mogoče lahko Poljska – ki plačuje svoj delež, razume tveganja in je na vzhodnem robu Nata – namesti te zmogljivosti.«
Ameriška veleposlanica v Varšavi je nekaj podobnega predlagala že lani avgusta, ko je opozorila, da v nasprotju z Nemčijo Poljska plačuje 2 odstotka proračuna za Nato, »zato bi bili ameriški vojaki iz Nemčije dobrodošli na Poljskem«.
Nasprotovanje Rusije, kritike analitikov
Ni bilo treba dolgo čakati na odgovor iz Rusije, kjer menijo, da je že natovska »jedrska delitev«, po kateri ima tudi Nemčija »solidarnostno« nameščene termonuklearne bombe, v nasprotju s pogodbo o neširjenju jedrskega orožja (NPT), ki prepoveduje, da bi jedrska država (ZDA) dostavljala jedrsko orožje nejedrski državi (Nemčiji). »Premestitev ameriškega jedrskega orožja iz Nemčije na Poljsko bi bila neposredna kršitev ustanovne listine Nato-Rusija, v kateri se je zavezništvo zavezalo, da ne bo namestilo jedrskega orožja na ozemlju svojih novih članic ne zdaj ne v prihodnosti,« je pred dnevi opozoril ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Tiskovna predstavnica njegovega ministrstva Marija Zaharova je bila še bolj nazorna. Po njenih besedah takšne izjave zgolj slabšajo že tako slabe odnose med Rusijo in Natom ter ogrožajo temelje evropske varnosti. »Varnost bi se najbolj povečala, če bi Američani odpeljali jedrske glave nazaj v domovino,« je dodala.
Do zamisli so bili kritični tudi nekateri zahodni analitiki. »Rezultat bi bil več konflikta na vzhodu in oslabljena Evropa,« je na twitterju zapisal Ulrich Speck z nemškega Marshallovega sklada.
Njegov kolega Steven Pifer iz ameriškega mnenjskega središča Brookings je naštel štiri razloge, zakaj je ta zamisel slaba: uresničitev bi bila zelo draga, zaradi bližine bi bilo orožje dovzetnejše za ruske napade, premestitev bi bila prevelika provokacija za Rusijo, hkrati bi povzročila razkol v Natu. »Bolje bi bilo, da tega tvita ne bi bilo,« je zaključil ameriški analitik.
