Afganistan
Joe Biden vztraja pri umiku do 31. avgusta
Ameriški vojaški strategi so presodili, da bi bilo nadaljevanje evakuacije iz Kabula po izteku roka za umik prenevarno.
Odpri galerijo
Še pred začetkom virtualnega zasedanja voditeljev skupine G7, ki ga je sklicalo Združeno kraljestvo, je bilo jasno, da bodo evropske države le s težavo prepričale ameriško administracijo v podaljšanje roka za evakuacijo tujih in afganistanskih državljanov iz Kabula. Ko je pozno popoldne iz Pentagona prišla potrditev, da načrt in časovni rok za umik ostajata nespremenjena, je bila zgodba končana.
Ameriški predsednik Joe Biden je na koncu upošteval nasvete svojih vojaških strategov, ki so po poročanju zahodnih medijev presodili, da bi bilo vztrajanje ameriških enot v Kabulu po 31. avgustu prenevarno.
Britanska, francoska in nemška vlada so v zadnjih dneh sicer opozorile, da do začetka prihodnjega tedna iz afganistanskega glavnega mesta ne bo mogoče evakuirati vseh tujih in afganistanskih državljanov, ki so sodelovali s koalicijskimi silami in se bojijo, da bodo postali žrtve talibskega režima. Britanski premier Boris Johnson je današnje virtualno zasedanje skupine G7 sklical predvsem zato, da bi poskušal prepričati ameriškega predsednika, da podaljša svoj rok za umik ameriške vojske iz Afganistana.
Toda Johnsonova intervencija po vsem sodeč ni bila uspešna. Rok za umik tujih enot iz države, ki ga je prejšnji mesec postavil Joe Biden in ki so ga sprejeli tudi novi afganistanski vladarji, tako ostaja 31. avgust. Britanski premier je po zasedanju priznal, da je položaj težek, toda hkrati je izrazil prepričanje, da lahko do konca meseca zahodne države iz Kabula na varno prepeljejo še na tisoče ljudi. O tem govorijo tudi številke: evakuacija je v zadnjih dneh potekala zelo hitro.
Ne glede na to obstaja bojazen, da bo za nekatere afganistanske sodelavce koalicijskih sil in njihove družine na letalih na koncu zmanjkalo prostora. Voditelji G7 so tudi zato pozvali talibsko vodstvo, da vsem, ki želijo zapustiti Afganistan, to varno omogoči tudi po 31. avgustu. To bo tudi ključni pogoj, na podlagi katerega so članice G7 pripravljene sodelovati s talibskim režimom v prihodnje. »Talibi bodo nosili odgovornost na področjih preprečevanja terorizma, zagotavljanja človekovih pravic, zlasti pravic žensk, deklet in manjšin, ter pri iskanju inkluzivnih političnih rešitev v Afganistanu,« so voditelji zapisali v skupni izjavi.
Ameriški predsednik Joe Biden je na koncu upošteval nasvete svojih vojaških strategov, ki so po poročanju zahodnih medijev presodili, da bi bilo vztrajanje ameriških enot v Kabulu po 31. avgustu prenevarno.
Britanska, francoska in nemška vlada so v zadnjih dneh sicer opozorile, da do začetka prihodnjega tedna iz afganistanskega glavnega mesta ne bo mogoče evakuirati vseh tujih in afganistanskih državljanov, ki so sodelovali s koalicijskimi silami in se bojijo, da bodo postali žrtve talibskega režima. Britanski premier Boris Johnson je današnje virtualno zasedanje skupine G7 sklical predvsem zato, da bi poskušal prepričati ameriškega predsednika, da podaljša svoj rok za umik ameriške vojske iz Afganistana.
Neuspešna intervencija
Toda Johnsonova intervencija po vsem sodeč ni bila uspešna. Rok za umik tujih enot iz države, ki ga je prejšnji mesec postavil Joe Biden in ki so ga sprejeli tudi novi afganistanski vladarji, tako ostaja 31. avgust. Britanski premier je po zasedanju priznal, da je položaj težek, toda hkrati je izrazil prepričanje, da lahko do konca meseca zahodne države iz Kabula na varno prepeljejo še na tisoče ljudi. O tem govorijo tudi številke: evakuacija je v zadnjih dneh potekala zelo hitro.
Ne glede na to obstaja bojazen, da bo za nekatere afganistanske sodelavce koalicijskih sil in njihove družine na letalih na koncu zmanjkalo prostora. Voditelji G7 so tudi zato pozvali talibsko vodstvo, da vsem, ki želijo zapustiti Afganistan, to varno omogoči tudi po 31. avgustu. To bo tudi ključni pogoj, na podlagi katerega so članice G7 pripravljene sodelovati s talibskim režimom v prihodnje. »Talibi bodo nosili odgovornost na področjih preprečevanja terorizma, zagotavljanja človekovih pravic, zlasti pravic žensk, deklet in manjšin, ter pri iskanju inkluzivnih političnih rešitev v Afganistanu,« so voditelji zapisali v skupni izjavi.