Jumbo Visma po zmago tokrat poslala Van Aerta
Nizozemska ekipa Primoža Rogliča najmočnejša tudi v uvodni etapi kriterija Dauphiné.
Odpri galerijo
Primož Roglič je tokrat pomagal pri pripravi akcije za Wouta van Aerta. FOTO: Anne-Christine Poujoulat/AFP
Primož Roglič v 1. etapi kriterija Dauphiné sicer ni nadaljeval zmagovitega niza z dirke Tour de l'Ain, jo je pa njegova ekipa Jumbo Visma. V šprintu navkreber je to pot stavila na Wouta van Aerta, ki je pokoril konkurenco. Vendar ne Roglič (9.) ne Tadej Pogačar (5.) nista bila daleč za njim. Jutri bosta nadaljevala boj za rumeno majico.
Na uvodni in najdaljši etapi generalke za Tour de France (130 kilometrov je potekalo po istih cestah, kot bo 12. septembra 14. etapa Toura) je bil odločilen ciljni vzpon, pred katerim je Deceuninck Quick Step v napad poslal Remija Cavagno, da je njegov kapetan Julian Alaphilippe lahko le sledil tekmecem, ki so se pognali v lov.
Vendar ta poteza ni imela želenega učinka. Kmalu so bili na čelu dirke spet kolesarji Jumba Visme, Robert Gesink je pred odločilnimi kilometri narekoval peklenski tempo in v kali zatiral namere tekmecev, da bi napadali. Skoke je pokrival tudi Roglič, kar je kazalo na to, da se to pot ne bo potegoval za zmago.
Tako se je nato izkazalo v šprintu v ciljno 200-metrsko špico, na kateri je na vso moč potegnil van Aert in pokazal, da je ta čas ob Rogliču eden od najbolj vročih kolesarjev na svetu. Pred tem je bil že najboljši na enodnevnih dirkah Strade Bianche in Milano–Sanremo.
Za Rogliča, ki ga je v šprintu prehitel tudi Pogačar, je bilo najbolj pomembno, da ni izgubil nič časa proti tekmecem za končno zmago (Egan Bernal mu je s časovnim odbitkom za 3. mesto sicer odščipnil štiri sekunde). Pogačarjev moštveni kolega pri ekipi UAE Jan Polanc je končal v prvi skupini na 40. mestu, Matej Mohorič (Bahrain McLaren) pa je na 115. mestu zaostal 11:55.
»Očitno imam ta čas močne moge. Po nekaj prostih dnevih sem bi kar utrujen, ko sem se pridružil ekipi. Kljub temu so mi želeli brezhibno pripraviti zaključno akcijo, saj so računali, da imam možnost za zmago. Ko imaš pred seboj kolesarje, kot so Tony Martin in naši trije kapetani, ti ne more zmanjkati motivacije. Fantom sem dejal, da se počutim dobro in da bi rad poizkusil, ko smo šli navkreber, sem imel pred seboj še celoten rumeni vlak. Tukaj so naši vodje sicer Primož Roglič, Steven Kruijswijk in Tom Dumoulin, vendar so mi vsi trije pomagali. To je velika ekipna zmaga, s katero nadaljujemo svoj niz,« je Van Aert povedal, potem ko je slavil svojo tretjo etapno zmago na kriteriju Dauphiné (lani je bil najboljši dvakrat) in oblekel rumeno majico.
Jutri se bo sicer nadaljevala izjemno zanimiva gorska bitka po Dofineji. Na 135 km dolgi trasi bodo štirje kategorizirani vzponi, pravo selekcijo pa bosta bržčas naredila zadnja dva. Najprej klanec na poti na Côte Maillet (6,2 km, 8-odstotni povprečni naklon), nato pa še Col de la Porte, ki po številkah spominja na Grand Colombiers, na katerem je Primož Roglič v nedeljo opravil z vsemi tekmeci v 3. etapi dirke Tour de l'Ain. Ciljni vzpon bo dolg 17,5 km, s povprečnim naklonom 6,2 odstotka. Col de la Porte bo sicer tudi del trase 15. etape Toura, vendar se bodo septembra kolesarji vzpona nanj lotili iz druge smeri.
Na uvodni in najdaljši etapi generalke za Tour de France (130 kilometrov je potekalo po istih cestah, kot bo 12. septembra 14. etapa Toura) je bil odločilen ciljni vzpon, pred katerim je Deceuninck Quick Step v napad poslal Remija Cavagno, da je njegov kapetan Julian Alaphilippe lahko le sledil tekmecem, ki so se pognali v lov.
Profil 1. etape kriterija Dauphine. FOTO: Infografika Delo
Vendar ta poteza ni imela želenega učinka. Kmalu so bili na čelu dirke spet kolesarji Jumba Visme, Robert Gesink je pred odločilnimi kilometri narekoval peklenski tempo in v kali zatiral namere tekmecev, da bi napadali. Skoke je pokrival tudi Roglič, kar je kazalo na to, da se to pot ne bo potegoval za zmago.
Tako se je nato izkazalo v šprintu v ciljno 200-metrsko špico, na kateri je na vso moč potegnil van Aert in pokazal, da je ta čas ob Rogliču eden od najbolj vročih kolesarjev na svetu. Pred tem je bil že najboljši na enodnevnih dirkah Strade Bianche in Milano–Sanremo.
Za Rogliča, ki ga je v šprintu prehitel tudi Pogačar, je bilo najbolj pomembno, da ni izgubil nič časa proti tekmecem za končno zmago (Egan Bernal mu je s časovnim odbitkom za 3. mesto sicer odščipnil štiri sekunde). Pogačarjev moštveni kolega pri ekipi UAE Jan Polanc je končal v prvi skupini na 40. mestu, Matej Mohorič (Bahrain McLaren) pa je na 115. mestu zaostal 11:55.
Primož Roglič je tokrat pomagal pri pripravi akcije za Wouta van Aerta. FOTO: Anne-Christine Poujoulat/AFP
»Očitno imam ta čas močne moge. Po nekaj prostih dnevih sem bi kar utrujen, ko sem se pridružil ekipi. Kljub temu so mi želeli brezhibno pripraviti zaključno akcijo, saj so računali, da imam možnost za zmago. Ko imaš pred seboj kolesarje, kot so Tony Martin in naši trije kapetani, ti ne more zmanjkati motivacije. Fantom sem dejal, da se počutim dobro in da bi rad poizkusil, ko smo šli navkreber, sem imel pred seboj še celoten rumeni vlak. Tukaj so naši vodje sicer Primož Roglič, Steven Kruijswijk in Tom Dumoulin, vendar so mi vsi trije pomagali. To je velika ekipna zmaga, s katero nadaljujemo svoj niz,« je Van Aert povedal, potem ko je slavil svojo tretjo etapno zmago na kriteriju Dauphiné (lani je bil najboljši dvakrat) in oblekel rumeno majico.
Profil 2. etape kriterija Dauphine. FOTO: Infografika Delo
Jutri se bo sicer nadaljevala izjemno zanimiva gorska bitka po Dofineji. Na 135 km dolgi trasi bodo štirje kategorizirani vzponi, pravo selekcijo pa bosta bržčas naredila zadnja dva. Najprej klanec na poti na Côte Maillet (6,2 km, 8-odstotni povprečni naklon), nato pa še Col de la Porte, ki po številkah spominja na Grand Colombiers, na katerem je Primož Roglič v nedeljo opravil z vsemi tekmeci v 3. etapi dirke Tour de l'Ain. Ciljni vzpon bo dolg 17,5 km, s povprečnim naklonom 6,2 odstotka. Col de la Porte bo sicer tudi del trase 15. etape Toura, vendar se bodo septembra kolesarji vzpona nanj lotili iz druge smeri.
