Javno mnenje
Kaj v zvezi z Janševim delovanjem javnost najbolj skrbi?
Več kot 60 odstotkov vprašanih v anketi, je kritičnih do zaviranja imenovanja tožilcev, sledijo nefinanciranje STA in težave nepovezanih poslancev.
Odpri galerijo
Opozicija vse glasneje poziva k predčasnim volitvam, ki pa se jim bo Janez Janša na vse načine skušal izogniti. FOTO: Uroš Hočevar
Koaliciji skupaj z Desusom in SNS ob odsotnosti predstavnika manjšinskih poslancev včeraj na kolegiju predsednika državnega zbora ni uspelo potrditi več predlogov za obravnave zakonodajnih predlogov po nujnem postopku – med drugim treh davčnih zakonov – kot tudi ne terminskih programov dela državnega zbora za junij in julij. Lahko takšen parlament sploh deluje?
»Ne glede na to državni zbor lahko deluje. Res pa je, da bo delo, kar zadeva delovna telesa, prepuščeno njihovi svobodni volji,« ugotavlja Igor Zorčič, predsednik državnega zbora, ki ga je presenetila tudi koalicija skupaj z Desusom in SNS, ko ni podprla njegovega predloga, naj se o njegovi razrešitvi s funkcije glasuje že na prvi izredni seji, ki bo v sredo. »Ne razumem več te igre,« je dejal in pojasnil še, da tako ni povsem jasno, kaj naj zdaj z zahtevo počne in kdaj bo prišla na dnevni red.
Dogajanje v državnem zboru so pospremili tudi tviti o upognjencih in koaliciji, ki ne zna šteti.
Opozicija, ki je Zorčičev predlog podprla, po tej potezi koalicije dvomi, da ima za zamenjavo predsednika državnega zbora, kljub 47 bianko podpisom, ki so mu jih pokazali, zagotovljenih potrebnih 46 glasov. Obe strani se bosta najverjetneje pogovorili še z vodjo poslanske skupine Desusa Francem Juršo, ki je v teh dneh bolniško odsoten in verjetno prihodnji teden ne bi bil na seji, in predstavnikom italijanske narodnosti Felicejem Žižo, ki poudarja, da njegov glas za zamenjavo šefa parlamenta ni zagotovljen.
Ob pat položaju, ko nobena stran nima absolutne večine v parlamentu, v LMŠ, SD, Levici in SAB znova pozivajo k predčasnim volitvam, pri čemer poudarjajo njihovo nujnost tudi zaradi avtoritarnih teženj vlade Janeza Janše, ki pa si bo gotovo prizadeval v drugo izpeljati predsedovanje svetu EU.
Kako resne se teme, ki polnijo medijski prostor, zdijo respondentom, smo preverili v tokratni anketi Mediane za Delo. Na vrhu lestvice je s skoraj 73 odstotki obvladovanje epidemije. Več kot 70 odstotkov ljudi skrbijo gospodarske razmere, sledi neimenovanje strokovno izbranih tožilcev, do česar je kritična tudi evropska komisija. Anketirane skrbijo vprašanje obstoja finančno izčrpane nacionalne tiskovne agencije, pa tudi prerazdelitve mest v parlamentarnih delovnih telesih, ki so jo poskušali po izstopu štirih poslancev iz SMC in Desusa urediti že trikrat. Zdaj bo predlog pripravila koalicija in ga po obravnavi v torek na poslanskih skupinah poslala tudi levosredinski opoziciji.
Ob zahtevah za volitve smo preverili še, ali so volivci naklonjeni predvolilnemu povezovanju na levi sredini.
Volilno telo je razdeljeno na tri približno enake skupine, podrobnejša analiza pa kaže, da je za sklenitev predvolilne koalicije največ naklonjenosti pri podpornikih SAB (72 odstotkov), sledijo podporniki Levice in LMŠ (65) ter nato SD, od katerih jih je levemu Demosu naklonjena dobra polovica (53).
»Ne glede na to državni zbor lahko deluje. Res pa je, da bo delo, kar zadeva delovna telesa, prepuščeno njihovi svobodni volji,« ugotavlja Igor Zorčič, predsednik državnega zbora, ki ga je presenetila tudi koalicija skupaj z Desusom in SNS, ko ni podprla njegovega predloga, naj se o njegovi razrešitvi s funkcije glasuje že na prvi izredni seji, ki bo v sredo. »Ne razumem več te igre,« je dejal in pojasnil še, da tako ni povsem jasno, kaj naj zdaj z zahtevo počne in kdaj bo prišla na dnevni red.
Dogajanje v državnem zboru so pospremili tudi tviti o upognjencih in koaliciji, ki ne zna šteti.
Opozicija, ki je Zorčičev predlog podprla, po tej potezi koalicije dvomi, da ima za zamenjavo predsednika državnega zbora, kljub 47 bianko podpisom, ki so mu jih pokazali, zagotovljenih potrebnih 46 glasov. Obe strani se bosta najverjetneje pogovorili še z vodjo poslanske skupine Desusa Francem Juršo, ki je v teh dneh bolniško odsoten in verjetno prihodnji teden ne bi bil na seji, in predstavnikom italijanske narodnosti Felicejem Žižo, ki poudarja, da njegov glas za zamenjavo šefa parlamenta ni zagotovljen.
Ob pat položaju, ko nobena stran nima absolutne večine v parlamentu, v LMŠ, SD, Levici in SAB znova pozivajo k predčasnim volitvam, pri čemer poudarjajo njihovo nujnost tudi zaradi avtoritarnih teženj vlade Janeza Janše, ki pa si bo gotovo prizadeval v drugo izpeljati predsedovanje svetu EU.
Kako resne se teme, ki polnijo medijski prostor, zdijo respondentom, smo preverili v tokratni anketi Mediane za Delo. Na vrhu lestvice je s skoraj 73 odstotki obvladovanje epidemije. Več kot 70 odstotkov ljudi skrbijo gospodarske razmere, sledi neimenovanje strokovno izbranih tožilcev, do česar je kritična tudi evropska komisija. Anketirane skrbijo vprašanje obstoja finančno izčrpane nacionalne tiskovne agencije, pa tudi prerazdelitve mest v parlamentarnih delovnih telesih, ki so jo poskušali po izstopu štirih poslancev iz SMC in Desusa urediti že trikrat. Zdaj bo predlog pripravila koalicija in ga po obravnavi v torek na poslanskih skupinah poslala tudi levosredinski opoziciji.
INFOGRAFIKA: Delo
Ob zahtevah za volitve smo preverili še, ali so volivci naklonjeni predvolilnemu povezovanju na levi sredini.
Volilno telo je razdeljeno na tri približno enake skupine, podrobnejša analiza pa kaže, da je za sklenitev predvolilne koalicije največ naklonjenosti pri podpornikih SAB (72 odstotkov), sledijo podporniki Levice in LMŠ (65) ter nato SD, od katerih jih je levemu Demosu naklonjena dobra polovica (53).
INFOGRAFIKA: Delo
