Kako je FC Barcelona povezana s katalonskim gospodarstvom
Lionel Messi le eden od 20.000 zaposlenih zaradi Barcelone
Odpri galerijo
Kako dolgo bodo lahko najboljši nogometaši na svetu (z leve Neymar, Lionel Messi in Cristiano Ronaldo) prejemali tako visoke plače kot doslej? FOTO: Reuters
Španija na žalost lovi Italijo, tudi na Iberskem polotoku je število žrtev koronavirusa doseglo štirimestno številko. Čeprav premore država najboljše klube v Evropi, nogomet trenutno ne kotira povsem pri vrhu zanimanja prebivalcev ene od najbolj prizadetih držav stare celine. Toda najbogatejši med njimi, FC Barcelona, predstavlja veliko več kot le športno velesilo, saj je del raznolikega katalonskega gospodarstva.
Pokrajina na skrajnem severovzhodu Španije tradicionalno živi in diha za svojo ambasadorko ter najmočnejšo športno-politično inštitucijo, podobno je tudi v času bitke z neizprosnim virusom, toda ne le zavoljo nogometa, ki je začasno potisnjen v ozadje tudi v nogometni Španiji. FC Barcelona, ki pod svojim dežnikom združuje sekcije različnih športov, je v zadnjem poslovnem letu ustvarila 840 milijonov evrov prihodkov, kar je največ med vsemi nogometnimi klubi na svetu. V hrbet »blaugrane« gledajo tudi Real Madrid, Bayern, oba giganta iz Manchestra in PSG.
Še bolj pomembno: FCB prispeva v skupni BDP katalonske metropole približno 1,2 milijarde evrov, kar predstavlja približno 1,5 odstotka mestnega BDP in malo manj kot odstotek celotnega BDP katalonske pokrajine. FC Barcelona je neposredno plačala 366 milijonov evrov davčnih obveznosti, ob tem zagotavlja približno 19.500 delovnih mest v različnih podjetjih, bolj ali manj povezanih s slavnim nogometnim klubom. Teh 366 milijonov ustreza 14 odstotkom mestnega proračuna in je za 67 % višje kot denimo v poslovni sezoni 2014/15. Če bi upoštevali celotno pokrajino, gre za prispevek v BDP v višini 1,4 milijarde evrov in 23.531 delovnih mest.
Prav primerjava poslovnih let 2014/15 in 2018/19 je zgovorna: delež kluba v mestnem bruto družbenem proizvodu se je v štirih letih povečal za 31 odstotkov, v enakem obdobju pa je postalo povezanih z delovanjem kluba 17 odstotkov zaposlenih več (prej 16.620). Ni torej čudno, da 7,5 milijona prebivalcev, kolikor jih premore celotna pokrajina, močno podpira klub s štadiona Camp Nou, ki prav tako premore veličastnih 99.787 sedežev. Ob tem ustvarijo turisti, ki jih pritegne v mesto zgolj klub, 1,43 milijona nočitev na leto.
Toda omenjeni sedeži že lep čas samevajo. Špansko prvenstvo je (začasno) prekinjeno in nihče v resnici ne ve, ali bodo v primeri division, ki je močno priljubljena tudi v Sloveniji, sploh še igrali tekme v sezoni 2019/20. Na mizi so vsi scenariji, tudi možnost, da bi sezono predčasno končali in pozneje krenili v priprave na sezono 2020/21. Vodstvo španske lige o tem resda (za zdaj) noče niti razmišljati, saj bi to prineslo s seboj precedenčne posledice za celotne španski nogomet in prej omenjeno gospodarstvo.
Brez tekem seveda ne bi bilo prodaje vstopnic. Zadostuje primer ene tekme: če bodo revanšo Uefine lige prvakov med Barcelono in Napolijem (1:1) igrali na praznem štadionu, bo klub izgubil šest milijonov evrov prihodkov od prodaje vstopnic, prostorov VIP, odprtih restavracij in klubske trgovine. Tudi ena košarkarska tekma prinese klubu približno 80.000 evrov prihodkov (4000 vstopnic po 20 evrov). Nadalje: klub bo zgolj s predvidenim 14-dnevnim zaprtjem lastnega muzeja izgubil dodaten milijon (2500 obiskovalcev dnevno po 26 evrov). Največji del izgube prihodkov bi pomenila odpoved prvenstva, saj bi klubi izgubili vel del prihodkov od prodaje TV pravic. Barcelona letno iztrži kar 298 milijonov evrov iz naslova prodaje TV pravic.
Predsednik FC Barcelona Josep Maria Bartomeu je včeraj nagovoril Špance in se zahvalil »ljudem, ki nam v teh težkih razmerah zagotavljajo nujne storitve in mrežo zdravniške pomoči«. Ob tem pogleduje tudi v klubske poslovne knjige. V klubu so že izračunali, da ne bi mogli poravnati obveznosti do zvezdnikov Lionela Messija, Luisa Suareza, Antoina Griezmanna in drugih zaposlenih (70 % odhodkov), če bi sezono končali danes. Bartomeu zato razmišlja o sestankih s španskimi klubi, združenjem najboljših evropskih klubov (Eca) in Uefo. Vsi skupaj so se znašli pred novim izzivom.
Pokrajina na skrajnem severovzhodu Španije tradicionalno živi in diha za svojo ambasadorko ter najmočnejšo športno-politično inštitucijo, podobno je tudi v času bitke z neizprosnim virusom, toda ne le zavoljo nogometa, ki je začasno potisnjen v ozadje tudi v nogometni Španiji. FC Barcelona, ki pod svojim dežnikom združuje sekcije različnih športov, je v zadnjem poslovnem letu ustvarila 840 milijonov evrov prihodkov, kar je največ med vsemi nogometnimi klubi na svetu. V hrbet »blaugrane« gledajo tudi Real Madrid, Bayern, oba giganta iz Manchestra in PSG.
Klub zagotavlja 23.531 delovnih mest
Še bolj pomembno: FCB prispeva v skupni BDP katalonske metropole približno 1,2 milijarde evrov, kar predstavlja približno 1,5 odstotka mestnega BDP in malo manj kot odstotek celotnega BDP katalonske pokrajine. FC Barcelona je neposredno plačala 366 milijonov evrov davčnih obveznosti, ob tem zagotavlja približno 19.500 delovnih mest v različnih podjetjih, bolj ali manj povezanih s slavnim nogometnim klubom. Teh 366 milijonov ustreza 14 odstotkom mestnega proračuna in je za 67 % višje kot denimo v poslovni sezoni 2014/15. Če bi upoštevali celotno pokrajino, gre za prispevek v BDP v višini 1,4 milijarde evrov in 23.531 delovnih mest.
Nihče z gotovostjo ne ve, kako dolgo bo sameval znameniti štadion Barcelone z 99.787 sedeži. FOTO: Reuters
Prav primerjava poslovnih let 2014/15 in 2018/19 je zgovorna: delež kluba v mestnem bruto družbenem proizvodu se je v štirih letih povečal za 31 odstotkov, v enakem obdobju pa je postalo povezanih z delovanjem kluba 17 odstotkov zaposlenih več (prej 16.620). Ni torej čudno, da 7,5 milijona prebivalcev, kolikor jih premore celotna pokrajina, močno podpira klub s štadiona Camp Nou, ki prav tako premore veličastnih 99.787 sedežev. Ob tem ustvarijo turisti, ki jih pritegne v mesto zgolj klub, 1,43 milijona nočitev na leto.
Toda omenjeni sedeži že lep čas samevajo. Špansko prvenstvo je (začasno) prekinjeno in nihče v resnici ne ve, ali bodo v primeri division, ki je močno priljubljena tudi v Sloveniji, sploh še igrali tekme v sezoni 2019/20. Na mizi so vsi scenariji, tudi možnost, da bi sezono predčasno končali in pozneje krenili v priprave na sezono 2020/21. Vodstvo španske lige o tem resda (za zdaj) noče niti razmišljati, saj bi to prineslo s seboj precedenčne posledice za celotne španski nogomet in prej omenjeno gospodarstvo.
Predsednik Bartomeu pogleduje proti drugim klubom, Uefi, ...
Brez tekem seveda ne bi bilo prodaje vstopnic. Zadostuje primer ene tekme: če bodo revanšo Uefine lige prvakov med Barcelono in Napolijem (1:1) igrali na praznem štadionu, bo klub izgubil šest milijonov evrov prihodkov od prodaje vstopnic, prostorov VIP, odprtih restavracij in klubske trgovine. Tudi ena košarkarska tekma prinese klubu približno 80.000 evrov prihodkov (4000 vstopnic po 20 evrov). Nadalje: klub bo zgolj s predvidenim 14-dnevnim zaprtjem lastnega muzeja izgubil dodaten milijon (2500 obiskovalcev dnevno po 26 evrov). Največji del izgube prihodkov bi pomenila odpoved prvenstva, saj bi klubi izgubili vel del prihodkov od prodaje TV pravic. Barcelona letno iztrži kar 298 milijonov evrov iz naslova prodaje TV pravic.
Predsednik FC Barcelona Josep Maria Bartomeu je včeraj nagovoril Špance in se zahvalil »ljudem, ki nam v teh težkih razmerah zagotavljajo nujne storitve in mrežo zdravniške pomoči«. Ob tem pogleduje tudi v klubske poslovne knjige. V klubu so že izračunali, da ne bi mogli poravnati obveznosti do zvezdnikov Lionela Messija, Luisa Suareza, Antoina Griezmanna in drugih zaposlenih (70 % odhodkov), če bi sezono končali danes. Bartomeu zato razmišlja o sestankih s španskimi klubi, združenjem najboljših evropskih klubov (Eca) in Uefo. Vsi skupaj so se znašli pred novim izzivom.
