Kako smo Slovenci muzicirali na svojih balkonih in terasah
Po zgledu Italije in z motom, upoštevajte navodila, ostanite doma!, v teh negotovih dneh.
Odpri galerijo
Vlado Kreslin med nastopom na svojem balkonu v Črnučah.
FOTO: Matej Družnik
»To je Italija, to so Italijani,« smo si mislili v petek, ko smo na družabnih omrežjih lahko spremljali naše sosede, kako v izolaciji zaradi koronavirusa stojijo na svojih bolj ali manj starih balkonih, terasah, strehah in pojejo, ploskajo, plešejo in vzklikajo: Viva l'Italia (Naj živi Italija!) ali Vinceremo (Zmagali bomo!). Ta duh združenih v pesmi in optimizmu je obšel ves svet, danes popoldne pa je pljusknil tudi k nam.
Več akcij je bilo, več iniciatorjev in pravzaprav nihče več ni vedel, s katerega naslova je najprej prišla zamisel ali pa jih je bilo celo več. Le to, da naj slovenski glasbeniki ob 18. uri zaigrajo na svoje inštrumente skozi okna domov kot darilo za vse nas. Vsi s skupnim ciljem: Upoštevajte navodila. Ostanite doma!
»Glasba združuje, človeka navda s pozitivni čustvi in upanjem, zato si lepšajmo te negotove dni in lajšajmo stiske s spontano pesmijo,« je pisalo v enem od vabil. In ker je šlo za spontan dogodek, točnih lokacij muziciranja ni bilo mogoče predvideti.
Medtem ko so posamezniki in ustanove (med njimi številne kulturne, pobudo je podprl tudi Javni sklad RS za kulturne dejavnosti) delili opomnike za nenavadni koncert, so ljudje pošiljali tudi svoje priprave. Moja klavinova je že pripravljena, se je oglasila pianistka z Gotske ulice, Vlado Kreslin je tekel proti svojemu domu iz narave, kitarist Emir Ibrakić, sicer profesor kitare v Trbovljah, je povedal, da priprav ni, ker imajo glasbeniki ogromno materiala, o dogodku pa ga je obvestila ravnateljica glasbene šole, kjer dela.
Vevška godba je napovedala, da bo zbrala posnetke članov na svoji strani in jih predvajala, nekateri glasbeniki so se prav tako odločili za predvajanje posnetkov na facebooku. Medtem ko so se mnogi spraševali, katero pesem naj zapojejo, so se pojavljali različni predlogi: od Vsak je sam skupine Hazard do Sive poti, Dneva ljubezni ...
Mirno nedeljsko popoldne. Ura je bila petnajst pred šesto in marčevsko sonce je že počasi zahajalo. Zunaj, na dvorišču, sta kljub prepovedim dva fanta igrala košarko, slišati je bilo le smejanje in bučno odbijanje košarkaške žoge. Nekaj minut pred šesto je bilo mogoče zaslišati zvok električne kitare, kasneje flavte, saksofona, bobnov, ksilofona in harmonike. Vsa glasbila so igrala ne preveč glasno in v intervalih. Stopila sem na balkon in sem neuspešno poskušala ugotoviti, od kod prihajajo zvoki glasbil, a več kot očitno je bilo, da so bili neusklajeni in niso igrali enake melodije. Bilo je slišati tudi veliko ploskanja poslušalcev. Po nekaj minutah je muziciranje prenehalo in pomislila sem, kako se vse dobre stvari vedno končajo prehitro.
»V zgodovini smo se borili v številnih vojnah, včasih smo zmagali, včasih smo izgubili, in z glavo navzdol razmišljali, da ne bomo mogli začeti znova. A smo vedno našli moč in šli naprej še močnejši.« To je samo eden od zapisov Italijanov na družabnih omrežjih, svet pa jim je odgovarja s pozitivnimi mislimi, »držite se, z vami smo«.
Italijane od Palerma do Torina, od Rima do Milana so sicer na družabnih omrežjih združili ključniki, kot so #aplausosanitario (#aplavzzdravstvu), #yomequedoencasa (#ostajamdoma), #unitimalontani (združeni, a narazen) in seveda znamenita italijanska kancona Volare, simbolna Abbracciame (Objemi me), pa italijanska himna, v bližini Trbiža se je slišala tudi Golica. Tako imenovani skupinski flashmob je vsaj za nekaj trenutkov v temačne in opustele italijanske ulice prinesel veselje, s ploskanjem pa so izrazili tudi hvaležnost vsemu zdravstvenemu osebju.
Po španskih mestih se je v soboto zvečer prav tako z balkonov, oken, iz hiš zaslišalo glasno ploskanje kot zahvala in poklon vsem, ki vodijo bitko z nevidnim sovražnikom. Podobni posnetki so včeraj prihajali tudi iz Hrvaške.
...
Spontan dogodek
Dejan Tamše, eden od članov Slovenskega tolkalnega projekta (SToP), s hčerko Zaro v Polzeli. FOTO: Bina Plaznik
Več akcij je bilo, več iniciatorjev in pravzaprav nihče več ni vedel, s katerega naslova je najprej prišla zamisel ali pa jih je bilo celo več. Le to, da naj slovenski glasbeniki ob 18. uri zaigrajo na svoje inštrumente skozi okna domov kot darilo za vse nas. Vsi s skupnim ciljem: Upoštevajte navodila. Ostanite doma!
In tako je muziciral Tadej Košir (Muff, Nina Pušlar bend). »Hotel sem popestriti sive dni ljudem v teh težkih časih.«
Foto Osebni arhiv
»Glasba združuje, človeka navda s pozitivni čustvi in upanjem, zato si lepšajmo te negotove dni in lajšajmo stiske s spontano pesmijo,« je pisalo v enem od vabil. In ker je šlo za spontan dogodek, točnih lokacij muziciranja ni bilo mogoče predvideti.
...
Medtem ko so posamezniki in ustanove (med njimi številne kulturne, pobudo je podprl tudi Javni sklad RS za kulturne dejavnosti) delili opomnike za nenavadni koncert, so ljudje pošiljali tudi svoje priprave. Moja klavinova je že pripravljena, se je oglasila pianistka z Gotske ulice, Vlado Kreslin je tekel proti svojemu domu iz narave, kitarist Emir Ibrakić, sicer profesor kitare v Trbovljah, je povedal, da priprav ni, ker imajo glasbeniki ogromno materiala, o dogodku pa ga je obvestila ravnateljica glasbene šole, kjer dela.
Klarinetist Goran Bojčevski in njegov sin Taras na kitari. FOTO: Andraž Purg
Vevška godba je napovedala, da bo zbrala posnetke članov na svoji strani in jih predvajala, nekateri glasbeniki so se prav tako odločili za predvajanje posnetkov na facebooku. Medtem ko so se mnogi spraševali, katero pesem naj zapojejo, so se pojavljali različni predlogi: od Vsak je sam skupine Hazard do Sive poti, Dneva ljubezni ...
Bralka Frida Zala Fabjančič iz ljubljanskega naselja BS3:
Mirno nedeljsko popoldne. Ura je bila petnajst pred šesto in marčevsko sonce je že počasi zahajalo. Zunaj, na dvorišču, sta kljub prepovedim dva fanta igrala košarko, slišati je bilo le smejanje in bučno odbijanje košarkaške žoge. Nekaj minut pred šesto je bilo mogoče zaslišati zvok električne kitare, kasneje flavte, saksofona, bobnov, ksilofona in harmonike. Vsa glasbila so igrala ne preveč glasno in v intervalih. Stopila sem na balkon in sem neuspešno poskušala ugotoviti, od kod prihajajo zvoki glasbil, a več kot očitno je bilo, da so bili neusklajeni in niso igrali enake melodije. Bilo je slišati tudi veliko ploskanja poslušalcev. Po nekaj minutah je muziciranje prenehalo in pomislila sem, kako se vse dobre stvari vedno končajo prehitro.
Od Italije do Španije
»V zgodovini smo se borili v številnih vojnah, včasih smo zmagali, včasih smo izgubili, in z glavo navzdol razmišljali, da ne bomo mogli začeti znova. A smo vedno našli moč in šli naprej še močnejši.« To je samo eden od zapisov Italijanov na družabnih omrežjih, svet pa jim je odgovarja s pozitivnimi mislimi, »držite se, z vami smo«.
Italijane od Palerma do Torina, od Rima do Milana so sicer na družabnih omrežjih združili ključniki, kot so #aplausosanitario (#aplavzzdravstvu), #yomequedoencasa (#ostajamdoma), #unitimalontani (združeni, a narazen) in seveda znamenita italijanska kancona Volare, simbolna Abbracciame (Objemi me), pa italijanska himna, v bližini Trbiža se je slišala tudi Golica. Tako imenovani skupinski flashmob je vsaj za nekaj trenutkov v temačne in opustele italijanske ulice prinesel veselje, s ploskanjem pa so izrazili tudi hvaležnost vsemu zdravstvenemu osebju.
Po španskih mestih se je v soboto zvečer prav tako z balkonov, oken, iz hiš zaslišalo glasno ploskanje kot zahvala in poklon vsem, ki vodijo bitko z nevidnim sovražnikom. Podobni posnetki so včeraj prihajali tudi iz Hrvaške.
