Kako streti jajca pravosodnemu sistemu

Proračunski dokumenti so finančni opis, kako pravosodju dejansko »streti jajca«. Besedno zvezo smo si izposodili pri okoljskem ministru Andreju Vizjaku iz njegovega 14 let starega, na skrivaj posnetega, pogovora s poslovnežem Bojanom Petanom. »Gre za skrajno neprimerno oziroma zavržno izjavo visokega predstavnika izvršilne veje oblasti, ki izkazuje grobo nespoštovanje do sodne veje oblasti,« komentira predsednik sodnega sveta Vladimir Horvat. Izjavo je mogoče uporabiti tudi za opis odnosa do pravosodnega sistema in pravne države.

Finančna neodvisnost pravosodnih organov je eden od temeljev, ki vpliva na delovanje sodne veje oblasti in s tem vladavine prava, na kar v letnem poročilu o vladavini prava opozarja tudi evropska komisija. Na (ne)financiranje je v torek opozoril predsednik sodnega sveta Vladimir Horvat, ko je dejal, da je to za sodstvo trenutno morda najbolj pereča tema. Vlada je po njegovih besedah enostransko in brez obrazložitve zmanjšala sredstva za delovanje sodnega sistema za približno 1,5 odstotka in za delovanje sodnega sveta za približno 16,5 odstotka. Sredstva so bila tako za leto 2022 kot za leto 2023 že odobrena in določena v proračunih.

Predsednik vlade Janez Janša se je odzval s tvitom, češ da ta izjava ne drži. »Proračun za leto 2022 je bil sprejet lani in je za vsa sodišča, varuhe itd. upošteval njihove predloge. Brez rezov,« je zapisal predsednik vlade.

Da so bili pri pripravi sprememb državnega proračuna za leto 2022 upoštevani vsi predlogi neposrednih proračunskih uporabnikov, ki so jih načrtovali v lani sprejetem proračunu za leto 2022, so Janševe besede potrdili na finančnem ministrstvu.

Kaj torej drži?

Eno je semantika, drugo pa vsebina. Horvat pojasnjuje, da je sprejeti proračun sodnega sveta v resnici ostal enak tudi v vladnem predlogu sprememb proračuna za leto 2022.

A v vladnem predlogu sprememb proračuna za prihodnje leto hkrati ni upoštevano, da bo sodni svet moral v naslednjem letu zagotavljati tudi sredstva za delo štirih dodeljenih sodnikov. S tem je bilo finančno ministrstvo seznanjeno, v vladnem predlogu sprememb proračuna pa spregledano. »Gre za enostransko odločitev vlade, ki sodnega sveta o zmanjšanju sredstev ni obvestila. Če bi tako obveljalo, bo delovanje deloma onemogočeno, saj po plačilu fiksnih oziroma ostalih materialnih stroškov ne bo mogoče zagotoviti sredstev niti za stroške dela vseh zaposlenih in dodeljenih sodnikov,« je pojasnil Horvat.

Plat zvona bijejo tudi na vrhovnem sodišču. V predlogu sprememb proračuna za leto 2022 za sodstvo je vlada pomembno posegla zlasti v proračunska sredstva za delo višjih in okrožnih sodišč in jih občutno zmanjšala. V integralnem proračunu za delo vseh sodišč je ocenjen primanjkljaj sredstev v skupni višini 6,2 milijona evrov; od tega za izdatke za plače v višini 745.008 evrov ter za izdatke za blago in storitve v višini 5,4 milijona evrov. »Vrhovno sodišče z znižanjem kvote ni bilo seznanjeno in se z njo ne strinja, Nižanje sredstev je nesprejemljivo, saj resno ogroža poslovanje sodišč v prihodnjem letu,« so sporočili.

Tudi za državna tožilstva in državnotožilski svet je brez obrazložitve vlada sredstva znižala. Rez znaša dober milijon evrov oziroma 4,2 odstotka. Ker okoli 12 odstotkov svojih sredstev porabijo za obveznosti, povezane z delovanjem tožilstva ter kar 88 odstotkov za plače, tako da je prostora za varčevanje malo oziroma nič.

Iz pravosodnega ministrstva so sporočili, da je pri pripravi proračunov za prihodnji dve leti "vlada jasno dala prednost zagotavljanju sredstev za ukrepe, potrebne za obvladovanje tveganj, povezanih z epidemijo Covid-19 in za izvajanje investicij. In prav slednje se odraža tudi v proračunih ministrstva za pravosodje, ki je med drugim zadolženo za izvajanje investicij, potrebnih za delovanje pravosodnih organov. Z dvigom investicijskih sredstev omogočamo pravosodnim organom in predvsem sodstvu bistveno boljše pogoje za delo, kot so jih imeli v preteklosti," so zapisali.

Omenjeni pravosodni organi pa so, so še poudarili, samostojni proračunski uporabniki in se kot taki glede proračunskih sredstev samostojno dogovarjajo s pristojnim ministrstvom za finance. Kljub temu pa da si minister Marjan Dikaučič  prizadeva za dialog z vsemi vpletenimi za rešitev nastale situacije.