Analiza
Kakšna je prihodnost Janševe koalicije in Kula
Konstruktivna nezaupnica: Poslanci bodo o njej odločili danes. Kaj se bo dogajalo po njej in koliko bremena nam je naložila epidemija?
Odpri galerijo
S petkovo vložitvijo predloga Janeza Poklukarja za novega zdravstvenega ministra je premier Janez Janša simbolno pokazal, da ne verjame, da bo danes njegovi vladi izglasovana nezaupnica. Kaj bo s Koalicijo ustavnega loka (Kul), če projekt zrušenja vlade ne uspe? Kot kaže, se bo opozicija povezovala pri pomembnih temah, združevanja v nekakšno protijanševsko predvolilno koalicijo pa ne bo. Poleg treh glavnih očitkov, na podlagi katerih so zapisali konstruktivno nezaupnico, iz opozicije sicer prihajajo tudi opozorila pred lahkotnostjo oziroma načinom porabe sredstev.
Poleg sistematičnega kršenja temeljnih načel ustavne ureditve, ogrožanja ugleda in položaja države v mednarodni skupnosti opozicija Janševi vladi očita tudi neučinkovit spopad z epidemijo covida-19. Poudarjajo predvsem veliko število mrtvih in okuženih. Temeljna značilnost tretje Janševe vlade, ki jo je izpostavil Milan M. Cvikl (SD), pa naj bi bila tudi neverjetna lahkotnost ocenjevanja, da več denarja ko zmečemo iz javnofinančne malhe za protikoronske pakete, bolje nam gre. Ukrepi so po njegovem v nekaterih primerih neprimerno ciljani, neprimerna je tudi lahkotnost zadolževanja države. Pa ta očitek drži?
Vodilni italijanski finančni časnik Il Sole 24 Ore je objavil podatek o tem, koliko je vsakega državljana stala epidemija. Covid-19 je Italijana stal 5420 evrov (od tega 2371 na račun padca BDP, 3049 pa na račun povišanja dolga).
Delov analitik Karel Lipnik je izračunal podatke za Slovenijo. Ti kažejo, da je epidemija Slovenijo stala 5334 evrov na prebivalca (86 evrov manj kot Italijana). Od tega 2752 evrov zaradi upada BDP in 2582 evrov zaradi povečane zadolženosti države. »V celoti gledano je Slovenija doživela sicer manjši gospodarski zdrs kot Italija, vendar pa je pred epidemijo pričakovala bistveno večjo rast. Je pa Slovenija med evropskimi državami, ki so se lani najbolj intenzivno zadolževale,« analizira Lipnik.
»Ne gre za vprašanje, ali bom mandatar, temveč ali poslanci podpirajo politiko aktualne vlade, ki je zgrešena tudi glede pandemije,« pred današnjim glasovanjem trdi kandidat Kula Karl Erjavec, ki potrebnih 46 glasov za uspeh nima zagotovljenih, zato danes upe polaga v tajnost glasovanja. A glede na dvome v njegovem Desusu in neizkazani interes poslancev SMC, so možnosti za uspeh majhne.
Medtem ko Marjan Šarec (LMŠ) in Alenka Bratušek (SAB) ne želita govoriti o prihodnosti Kula v primeru neuspeha nezaupnice, Tanja Fajon (SD) verjame, da bo opozicija ostala povezana pri velikih zgodbah. »Ko bo šlo za prihodnost Slovenije, za strateške odločitve. Dogovarjali se bomo in sodelovali naprej, imamo dobro platformo in okrepili smo zaupanje. Zdaj imamo vlado, ki je močno izgubila zaupanje ljudi, predsednika vlade, ki je nespodoben, nevaren in vreden obžalovanja. Ne verjamem, da lahko dolgo traja,« ocenjuje predsednica SD. Predčasne volitve bi bile edina prava pot naprej.
Koordinator Levice Luka Mesec pa do takrat napoveduje še ostrejše delovanje, saj da morajo Janezu Janši postaviti meje z uporabo vseh ustavno dopustnih sredstev. »Ta napoved me ne čudi. Že doslej je delovala skrajno destruktivno in pri tem uporabljala tudi laži tako, da sicer ne vem, kaj še lahko zaostri v svoji drži,« komentira prvak SMC Zdravko Počivalšek.
Tako koalicija kot opozicija poudarjata željo po preštetju in končanju politične krize – pred Slovenijo so namreč še resni izzivi soočenja z gospodarskimi in socialnimi posledicami epidemije. Prvi preizkus bo že aprila, ko se bo iztekel moratorij na posojila podjetij, ki so se za odlog plačil odločila v spomladanskem valu epidemije. Iztekanje paketov lanske pomoči pa bo tudi velik izziv za politiko zaposlovanja, saj se bo dejansko pokazalo, koliko zaposlenih bo v posameznih podjetjih še potrebnih.
V dneh pred današnjim glasovanjem je vlada prek svojega tviter profila nizala objave o svojem uspešnem vodenju države.
V politiki pa se bodo morali poslanci Desusa opredeliti, kako oziroma ali bodo po vzoru SNS in obeh manjšinskih poslancev sodelovali z Janševo vlado, ki jo po strnjevanju vrst morebiti čaka tudi rekonstrukcija. Ta bi lahko prinesla tudi menjave, saj po odhodu dveh poslancev SMC v opozicijo v NSi opozarjajo na nepravično delitev resorjev. Pritisk pa bi se lahko še povečal, če bi se ob današnjem glasovanju pojavil dodaten dvom o enotnosti.
Pred Slovenijo so resni izzivi soočenja z gospodarskimi in socialnimi posledicami epidemije.
Poleg sistematičnega kršenja temeljnih načel ustavne ureditve, ogrožanja ugleda in položaja države v mednarodni skupnosti opozicija Janševi vladi očita tudi neučinkovit spopad z epidemijo covida-19. Poudarjajo predvsem veliko število mrtvih in okuženih. Temeljna značilnost tretje Janševe vlade, ki jo je izpostavil Milan M. Cvikl (SD), pa naj bi bila tudi neverjetna lahkotnost ocenjevanja, da več denarja ko zmečemo iz javnofinančne malhe za protikoronske pakete, bolje nam gre. Ukrepi so po njegovem v nekaterih primerih neprimerno ciljani, neprimerna je tudi lahkotnost zadolževanja države. Pa ta očitek drži?
Vodilni italijanski finančni časnik Il Sole 24 Ore je objavil podatek o tem, koliko je vsakega državljana stala epidemija. Covid-19 je Italijana stal 5420 evrov (od tega 2371 na račun padca BDP, 3049 pa na račun povišanja dolga).
Delov analitik Karel Lipnik je izračunal podatke za Slovenijo. Ti kažejo, da je epidemija Slovenijo stala 5334 evrov na prebivalca (86 evrov manj kot Italijana). Od tega 2752 evrov zaradi upada BDP in 2582 evrov zaradi povečane zadolženosti države. »V celoti gledano je Slovenija doživela sicer manjši gospodarski zdrs kot Italija, vendar pa je pred epidemijo pričakovala bistveno večjo rast. Je pa Slovenija med evropskimi državami, ki so se lani najbolj intenzivno zadolževale,« analizira Lipnik.
5334 €
na prebivalca je stala Slovenijo epidemija
na prebivalca je stala Slovenijo epidemija
86 €
več kot Slovenca, je epidemija stala Italijana
več kot Slovenca, je epidemija stala Italijana
Kaj sledi za Koalicijo ustavnega loka ...
»Ne gre za vprašanje, ali bom mandatar, temveč ali poslanci podpirajo politiko aktualne vlade, ki je zgrešena tudi glede pandemije,« pred današnjim glasovanjem trdi kandidat Kula Karl Erjavec, ki potrebnih 46 glasov za uspeh nima zagotovljenih, zato danes upe polaga v tajnost glasovanja. A glede na dvome v njegovem Desusu in neizkazani interes poslancev SMC, so možnosti za uspeh majhne.
Medtem ko Marjan Šarec (LMŠ) in Alenka Bratušek (SAB) ne želita govoriti o prihodnosti Kula v primeru neuspeha nezaupnice, Tanja Fajon (SD) verjame, da bo opozicija ostala povezana pri velikih zgodbah. »Ko bo šlo za prihodnost Slovenije, za strateške odločitve. Dogovarjali se bomo in sodelovali naprej, imamo dobro platformo in okrepili smo zaupanje. Zdaj imamo vlado, ki je močno izgubila zaupanje ljudi, predsednika vlade, ki je nespodoben, nevaren in vreden obžalovanja. Ne verjamem, da lahko dolgo traja,« ocenjuje predsednica SD. Predčasne volitve bi bile edina prava pot naprej.
Koordinator Levice Luka Mesec pa do takrat napoveduje še ostrejše delovanje, saj da morajo Janezu Janši postaviti meje z uporabo vseh ustavno dopustnih sredstev. »Ta napoved me ne čudi. Že doslej je delovala skrajno destruktivno in pri tem uporabljala tudi laži tako, da sicer ne vem, kaj še lahko zaostri v svoji drži,« komentira prvak SMC Zdravko Počivalšek.
Luka Mesec,
koordinator Levice
Koalicija ustavnega loka mora obstati tudi v primeru neuspeha nezaupnice. Opozicija mora držati skupaj, kot sem že večkrat povedal, so Orbánu, Vučiću in podobnim avtokratom prevzemi oblasti uspeli tudi zaradi razbite opozicije. Te napake pri nas ne smemo ponoviti, v tem smo si edini. Bomo pa v primeru neuspeha postali bistveno ostrejša opozicija, kot smo bili zadnji mesec, ko smo se ukvarjali skoraj izključno z nezaupnico. Če Janeza Janše ne bo mogoče spraviti z oblasti v ponedeljek, mu bo treba postaviti meje iz opozicije ter z uporabo vseh ustavno dopustnih sredstev, vključno z referendumi.
koordinator Levice
Koalicija ustavnega loka mora obstati tudi v primeru neuspeha nezaupnice. Opozicija mora držati skupaj, kot sem že večkrat povedal, so Orbánu, Vučiću in podobnim avtokratom prevzemi oblasti uspeli tudi zaradi razbite opozicije. Te napake pri nas ne smemo ponoviti, v tem smo si edini. Bomo pa v primeru neuspeha postali bistveno ostrejša opozicija, kot smo bili zadnji mesec, ko smo se ukvarjali skoraj izključno z nezaupnico. Če Janeza Janše ne bo mogoče spraviti z oblasti v ponedeljek, mu bo treba postaviti meje iz opozicije ter z uporabo vseh ustavno dopustnih sredstev, vključno z referendumi.
Zdravko Počivalšek,
predsednik SMC
Verjamem, da bo konstruktivna nezaupnica propadla in bomo nadaljevali delo. Čakajo nas številni zahtevni izzivi. Skrajni čas je, da se preštejemo in da se konča ta umetna politična kriza, ki jo projekt Kula ustvarja že mesece. Razmere so preresne, da bi izgubljali čas in energijo za takšne politične igrice. Napoved, da bo opozicija še ostrejša, me ne čudi. Že doslej je delovala skrajno destruktivno in pri tem uporabljala tudi laži tako, da ne vem, kaj še lahko zaostri v svoji drži. V SMC imamo izkušnje z akterji Kula in preveč svež je spomin na neoperativnost in slabe odnose v vladi Marjana Šarca.
predsednik SMC
Verjamem, da bo konstruktivna nezaupnica propadla in bomo nadaljevali delo. Čakajo nas številni zahtevni izzivi. Skrajni čas je, da se preštejemo in da se konča ta umetna politična kriza, ki jo projekt Kula ustvarja že mesece. Razmere so preresne, da bi izgubljali čas in energijo za takšne politične igrice. Napoved, da bo opozicija še ostrejša, me ne čudi. Že doslej je delovala skrajno destruktivno in pri tem uporabljala tudi laži tako, da ne vem, kaj še lahko zaostri v svoji drži. V SMC imamo izkušnje z akterji Kula in preveč svež je spomin na neoperativnost in slabe odnose v vladi Marjana Šarca.
... in koalicijo Janeza Janše
Tako koalicija kot opozicija poudarjata željo po preštetju in končanju politične krize – pred Slovenijo so namreč še resni izzivi soočenja z gospodarskimi in socialnimi posledicami epidemije. Prvi preizkus bo že aprila, ko se bo iztekel moratorij na posojila podjetij, ki so se za odlog plačil odločila v spomladanskem valu epidemije. Iztekanje paketov lanske pomoči pa bo tudi velik izziv za politiko zaposlovanja, saj se bo dejansko pokazalo, koliko zaposlenih bo v posameznih podjetjih še potrebnih.
V dneh pred današnjim glasovanjem je vlada prek svojega tviter profila nizala objave o svojem uspešnem vodenju države.
V politiki pa se bodo morali poslanci Desusa opredeliti, kako oziroma ali bodo po vzoru SNS in obeh manjšinskih poslancev sodelovali z Janševo vlado, ki jo po strnjevanju vrst morebiti čaka tudi rekonstrukcija. Ta bi lahko prinesla tudi menjave, saj po odhodu dveh poslancev SMC v opozicijo v NSi opozarjajo na nepravično delitev resorjev. Pritisk pa bi se lahko še povečal, če bi se ob današnjem glasovanju pojavil dodaten dvom o enotnosti.
Ključni poudarkiPred današnjim glasovanjem napovedanih deset ur in 45 minut razprave.
Tajnost dopušča presenečenja, a zamenjava Janševe vlade je malo verjetna.
V Kul napovedujejo nadaljevanje sodelovanja, tudi če jim ne uspe.
Tajnost dopušča presenečenja, a zamenjava Janševe vlade je malo verjetna.
V Kul napovedujejo nadaljevanje sodelovanja, tudi če jim ne uspe.