Kijev želi za pogajalsko mizo mednarodnega posrednika
Glavni poudarki:
- Po ruskem obstreljevanju je zagorelo v eni od stavb ukrajinske jedrske elektrarne v Zaporožju.
- Zelenski je napad obsodil in dejal, da nobena druga država razen Rusije še ni obstreljevala jedrskih elektrarn.
- Ruske sile so zajele jedrsko elektrarno v Zaporožju.
- Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je obsodil rusko obstreljevanje ukrajinske jedrske elektrarne in napade na civiliste.
- Spodnji dom ruskega parlamenta je sprejel zakonodajo, ki določa visoke kazni za širjenje domnevnih lažnih informacij o ruskih vojaških silah.
- Timmermans napoveduje podaljšanje uporabe premoga kot alternativo ruskemu plinu.
- Območje brez letenja bi razširilo vojno.
21.40 Borell: EU bi lahko še več ruskih bank izključila iz sistema Swift
EU v sodelovanju s partnericami pripravlja nov sveženj sankcij proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini, ki bi lahko vključeval izključitev še več ruskih bank iz mednarodnega sistema za izmenjavo finančnih podatkov Swift, je povedal visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell po izrednem zasedanju zunanjih ministrov unije.
21.15 Rusija blokirala še Twitter
Ruski regulator medijev je na ozemlju Rusije blokiral tudi Twitter. To se je zgodilo le dobro uro po tem, ko so zablokirali dostop do Facebooka. Kot so pojasnili pri Roskomnadzoru, ta ukrep temelji na zahtevi generalnega tožilca z dne 24. februarja oziroma na zakonu, ki ureja omejitve dostopa do spletnih mest, če ta vsebujejo pozive k množičnim neredom, ekstremističnim dejavnostim ter udeležbi na nedovoljenih množičnih dogodkih. Novinar AFP je potrdil, da se tok novic na Twitterju v Rusiji ne osvežuje več.
20.50 Države članice EU omejile sodelovanje z Rusijo na področju pravosodja
Države članice EU so se odločile omejiti sodelovanje z Rusijo na področju pravosodja zaradi vojaške agresije proti Ukrajini. Pravosodni ministri unije so se dogovorili, da ne bodo več obravnavali zahtev za pravno pomoč ali izročitev iz Rusije in tudi iz Belorusije, je v Bruslju dejal francoski minister za pravosodje Eric Dupond-Moretti. Na področju civilnega prava pa želi sedemindvajseterica sodelovanje obdržati. Dupond-Moretti je pri tem navedel primer mednarodne ugrabitve otrok, kjer bi v primeru neukrepanja lahko nastala škoda, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
20.44 Z ruskega stališča se pogovori z Ukrajino »niso premaknili z izhodišča«
Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je generalnemu sekretarju Združenih narodov Antóniu Guterresu danes izjavil, da se pogovori Rusije z Ukrajino o mirnem koncu konflikta »niso premaknili z izhodišča«, poroča Reuters, ki se sklicuje na tiskovno agencijo Tass.
20.09 V Beogradu shod v podporo Rusiji
V Beogradu se je več sto ljudi zbralo na shodu v podporo Rusiji in njeni agresiji na Ukrajino. Udeleženci vihtijo ruske zastave in nosijo Putinove slike.
19.50 Kijev ne zaupa ruski strani
Ukrajina je pozvala k mednarodnemu posredovanju v pogovorih z Rusijo glede prekinitve spopadov, ki trajajo že deveti dan. Kijev ne zaupa ruski strani, je dejal svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak. Zatrdil je, da Ukrajina ne bo izpolnila ruskih zahtev. Strani si medtem očitata oviranje vzpostavljanja humanitarnih koridorjev. »Ruski federaciji sploh ne zaupamo, zato želimo imeti odgovornega mednarodnega posrednika,« je po poročanju ukrajinske tiskovne agencije Unian v Lvovu na zahodu Ukrajine dejal Podoljak. Potrdil je, da je ta konec tedna predviden tretji krog pogovorov med ukrajinsko in rusko delegacijo.
Pogovori bodo verjetno znova potekali v Belorusiji, ker ruska stran po njegovih besedah zavrača druge države posrednice. Pozneje bi lahko druge države, kot so Turčija, Madžarska ali Poljska, organizirale pogovore, je povedal Podoljak.
19.22 Rusija je blokirala Facebook
Rusija je danes na svojem ozemlju blokirala delovanje socialnega omrežja Facebook, potem ko je ta blokiral strani več ruskih medijev, so sporočili iz ruskega regulatorja medijev Roskomnadzor.
»Kmalu bo na milijone navadnih Rusov odrezanih od zanesljivih informacij (...) in utišanih,« pa je v odzivu sporočil Nick Clegg, podpredsednik za globalne zadeve pri Facebookovi krovni družbi Meta. Kot je še dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP, si bodo na vse načine prizadevali, da obnovijo svoje storitve, tako da bodo ostale dostopne ter da bodo lahko ljudje varno izražali svoja mnenja in organizirali akcije.
19.05 Švica zaostruje sankcije proti Rusiji
Švica, ki ni članica EU, je zaostrila sankcije proti Rusiji zaradi vojaške invazije na Ukrajino. Vlada v Bernu je danes sklenila, da ne bo več dovolila izvoza določenega blaga in storitev, povezanih z ruskim naftnim sektorjem. Prepovedan je tudi izvoz določenega blaga in tehnologij, ki se lahko uporabljajo v letalski in vesoljski industriji.
18.55 V Varnostnem svetu ZN kritično o ruskih napadih na jedrske objekte
Zahodni diplomati so danes v Varnostnem svetu ZN ostro kritizirali ruski napad na ukrajinsko jedrsko elektrarno v Zaporožju ter tudi zavzetje prizorišča velike jedrske nesreče v Černobilu. Rusko početje so označili za izjemno neodgovorno in nevarno. Veleposlaniki Albanije, ZDA, Irske, Francije, Velike Britanije in Norveške so v nastopih Ruse pozvali, naj takoj zapustijo Zaporožje in ostale ukrajinske jedrske objekte. Ruski veleposlanik je obtožbe zavrnil kot primer umetne histerije oblasti v Kijevu in zahodnih podpornikov.
18.15 Za begunce iz Ukrajine brezplačen javni potniški promet
Ministrstvo za infrastrukturo je danes izdalo sklep, s katerim bo javni potniški promet za begunce iz Ukrajine odslej brezplačen, je na Twitterju sporočil minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec.
17.28 BBC iz Rusije umika novinarje
BBC iz Rusije začasno umika vse svoje novinarje. Generalni direktor BBC Tim Davie je dejal, da zakonodaja, ki jo je sprejel spodnji dom ruskega parlamenta, kriminalizira proces neodvisnega novinarstva. »Ne pušča nam druge možnosti, kot da začasno prekinemo delo vseh novinarjev BBC News in njihovega podpornega osebja v Rusiji,« je sporočil Tim Davie.
17.10 Moskva prepovedala demonstracije proti invaziji na Ukrajino
Oblasti v Moskvi so zavrnile izdajo dovoljenja za demonstracije nasprotnikov invazije na Ukrajino in podpornikov ruskih oboroženih sil. Mesto je prepoved utemeljilo s pandemijo covida-19. Moskovska mestna uprava je prejela več prijav za demonstracije s 25.000 do 100.000 udeleženci. Oblasti niso razkrile, kdo je prijavil shode in ob kateri priložnosti.
17.00 Ruske sile pregnane iz mesta Nikolajev
Spopadi se nadaljujejo na obrobju mesta.
16.45 Obleganemu Mariupolu primanjkuje hrane
Iz pristaniškega mesta Mariupol na jugovzhodu Ukrajine kličejo na pomoč: oblegano mesto nima vode, elektrike, primanjkuje hrane. Župan mesta Vadym Boychenko je v televizijskem nagovoru pozval k vojaški pomoči in vzpostavitvi humanitarnega koridorja za umik civilistov iz mesta. »Preprosto smo uničeni,« je dejal.
16.10 Konec tedna nov, tretji krog pogajanj med sprtima stranema
Svetovalec predsednika Zelenskega Mihajlo Podoljak je napovedal nov, tretji krog pogajanj z rusko delegacijo. Do njih naj bi prišlo morda že jutri, sicer pojutrišnjem, odvisno od odločitve ruske strani. Da bodo ruski pogajalci zagotovo prišli na pogajanja, je nemškemu kanclerju Olafu Scholzu v današnjem telefonskem pogovoru zagotovil ruski predsednik Vladimir Putin. Scholz je Putina pozval k takojšnji prekinitvi ognja v Ukrajini, pa tudi, naj omogoči dostop za humanitarno pomoč. Putin je v pogovoru zanikal, da ruska vojska bombardira ukrajinska mesta. Informacije o tem je označil za »fake news«.
15.55 Microsoft ustavil poslovanje v Rusiji
Microsoft, eno največjih tehnoloških podjetij na svetu, je sporočilo, da je prenehalo prodajati svoje izdelke in storitve v Rusiji. Microsoft se je tako pridružil številnim zahodnim podjetjem (Nike, Apple, H&M, Ikea), ki so zaradi invazije na Ukrajino zapustile Rusijo. Med njimi je tudi globalno logistično podjetje FedEx, ki je zapustilo tudi Belorusijo.
15.35 Bruselj prekinil sodelovanje z ruskimi subjekti na področju raziskav, znanosti in inovacij
Evropska komisija se je zaradi ruskega napada na Ukrajino odločila, da začasno prekine sodelovanje z ruskimi subjekti na področju raziskav, znanosti in inovacij. Bruselj tako z ruskimi organizacijami ne bo sklepal novih pogodb v okviru programa Obzorje Evropa, začasno pa so ustavili tudi plačila ruskim subjektom na podlagi obstoječih pogodb.
»Sodelovanje EU na področju raziskav temelji na spoštovanju svoboščin in pravic, ki so temelj odličnosti in inovacij. Grozljiva vojaška agresija Rusije na Ukrajino je napad na te vrednote. Zato je čas, da prekinemo raziskovalno sodelovanje z Rusijo,« je dejala izvršna podpredsednica komisije, pristojna za politiko varstva konkurence, Margrethe Vestager.
Rusko invazijo na Ukrajino je v četrtek v odprtem pismu, naslovljenem na ruskega predsednika Vladimirja Putina, obsodilo tudi skoraj 7000 ruskih znanstvenikov, matematikov in akademikov.
15.15 Indija poziva k premirju za evakuacijo indijskih študentov
Indija je Rusijo in Ukrajino pozvala k premirju v mestu Sumi na severovzhodu Ukrajine, od koder bi rada evakuirala 700 indijskih študentov, ki jim pred prihodom ruskih enot ni uspelo zapustiti mesta.
14:27 Nato: Območje brez letenja bi razširilo vojno
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je povedal, da se zaveznice strinjajo, da ne bo njihov letal v zraku nad Ukrajino ali sil na kopnem. Če bi Nato izvajal nadzor območja brez letenja (no-fly zone), bi moral sestreliti ruska leta, kar bi kmalu vodilo k polni vojni v Evropi, je prepričan. K vzpostavitvi takšnega območja je pozval ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Tudi več zunanjih ministrov, ki se je udeležilo današnjega Natovega zasedanja, je opozorilo na tveganost takega koraka. Po besedah zunanjega ministra Luksemburga Jeana Asselborna bi vojaško vključevanje Nata pomenilo svetovno katastrofo. Tudi litovska premierka Ingrida Šimonytė je takšne pozive označila za neodgovorne.
Stoltenberg je pojasnil, da je Vladimir Putin popolnoma podcenil moč ukrajinskih obrambnih sil. Pojasnil je tudi, da so zaveznice (predvsem ZDA, Združeno kraljestvo, Kanada, Turčija in baltske države) od leta 2014 pomagale ukrajinskim varnostnim silam z usposabljanjem in opremo. To je bilo po njegovem mnenju ključno za krepitev obrambe. »Imajo napredno opremo in vedo, kako jo uporabiti,« je povedal.
Nato je pozval Putina, naj konča vojno, brezpogojno umakne vojake iz Ukrajine in začne diplomatska prizadevanja. Po besedah Stoltenberga bodo tveganja konflikta trajala še leta. Nato sicer razpravlja tudi o več pomoči Gruziji in BiH.
14:17 Lenarčič: Humanitarna katastrofa, ki je v Evropi ni bilo že desetletja
EU na Poljskem, v Romuniji in na Slovaškem vzpostavlja humanitarne centre za pomoč Ukrajini ter pripravlja zaloge zdravstvenih in medicinskih pripomočkov. Kot so sporočili v izjavi za javnost, pripravljajo tudi finančno pomoč za države, ki bodo sprejele ukrajinske begunce. Teh je že več kot milijon. »Humanitarni centri bodo pomagali usmerjati pomoč, ki jo zagotavlja 27 evropskih držav prek mehanizma za civilno zaščito EU,« so zapisali.
Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je po poročanju AFP dejal, da »nezakonita in neizzvana ruska agresija na Ukrajino pomeni humanitarno katastrofo, ki je v Evropi ni bilo več desetletij. Medtem ko je več kot milijon beguncev pobegnilo v sosednje države, v Ukrajini precej več ljudi še vedno potrebuje zaščito.« Pozval je še k vzpostavitvi humanitarnih koridorjev, ki zagotavljajo prosto in varno gibanje civilistov ter dostavo humanitarne pomoči. »Nujno je, da so civilisti zaščiteni ter da humanitarni delavci svoje delo opravljajo varno in brez ovir, kot to zahteva mednarodno humanitarno pravo,« je še dejal Lenarčič. Mednarodni odbor Rdečega križa je spomnil, da ženevska konvencija od sprtih strani zahteva zaščito civilnega prebivalstva. »To pomeni, da vojaške operacije ne bi smele ogrožati civilnega prebivalstva, prav tako bi slednjemu moral biti omogočen varen beg iz območji spopadov,« je v izjavi dejal predsednik mednarodnega odbora Rdečega križa Peter Maurer.
14.00 Zelenski: Napad bi lahko povzročil šestkrat večje uničenje kot jedrska nesreča v Černobilu
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v televizijskem nagovoru, ki ga povzema britanski BBC, dejal, da bi ruski napad na jedrsko elektrarno Zaporožje lahko povzročil šestkrat večje uničenje kot jedrska nesreča v Černobilu leta 1986 oziroma kot »šest Černobilov«, je dejal. Dejal je, da je Rusija vedela, kaj počne, ko je usmerila granate neposredno na elektrarno, in to označil za nezaslišano teroristično dejanje. Prebivalce Rusije je pozval, naj gredo na ulice in svoji vladi povedo, da želijo živeti. Dejal je, da je v stikih s svetovnimi voditelji, ki da so »šokirani« nad dogajanjem. Pozval je k prepovedi preletov nad Ukrajino in sankcijam proti »jedrski teroristični državi«. Radioaktivno sevanje ne ve, kje je Rusija, ne ve, kje so meje vaše države, je še dejal.
Rusko obrambno ministrstvo je medtem za požar okrivilo ukrajinske saboterje. Trdi, da so ruske sile prevzele nadzor nad jedrsko elektrarno že v ponedeljek in da so ukrajinske sile danes organizirale provokacijo, da bi za incident okrivili Rusijo. Rusko patruljo v bližini elektrarne je po trditvah tiskovnega predstavnika ministrstva Igorja Konašenka napadla ukrajinska diverzantska skupina iz poslopja za vadbo, ki je nato zagorelo, poročajo tuje tiskovne agencije.
13.57 Poljska blizu meje z Ukrajino aretirala domnevnega ruskega vohuna
Poljska agencija za notranjo varnost (ABW) je v bližini meje z Ukrajino aretirala domnevnega ruskega vohuna. Gre za španskega državljana ruskega porekla, ki domnevno dela za rusko obveščevalno službo (GRU), poroča nemška tiskovna agencija DPA. Domnevnega vohuna so aretirali v noči na 28. februar v kraju Przemysl blizu poljsko-ukrajinske meje, kjer je bil več dni. Kot domnevno akreditiran novinar je prišel do informacij, »ki bi lahko, če bi jih uporabila ruska tajna služba, negativno vplivale na notranjo in zunanjo varnost ter obrambno sposobnost Poljske«, so sporočili iz ABW. Španski državljan je menda nameraval odpotovati v Ukrajino, kjer naj bi deloval kot ruski agent, poroča DPA.
13.34 Pahor zavrnil pobude o Natovem vzpostavljanju prepovedi preletov nad Ukrajino
Predsednik republike Borut Pahor je danes zavrnil pobude, da bi moral Nato nad Ukrajino vzpostaviti območje prepovedi preletov, da bi tako pomagali ukrajinskim silam v boju proti ruskim letalom, kar je podpiral tudi premier Janez Janša. Kot je opozoril Pahor, bi to pomenilo »vojno velikih razsežnosti« in povsem »nepredvidljiv razvoj dogodkov«. Natova letala bi namreč morala vstopati v ukrajinski zračni prostor in se za vzpostavljanje tovrstnega »območja prepovedi« tudi spopasti z letali ruskega agresorja. To pa bi lahko pripeljalo do »vojne velikih razsežnosti med Natom in Rusijo,« je opozoril Pahor na novinarski konferenci, ki je bila sicer posvečena seznanitvi z redno oceno pripravljenosti Slovenske vojske v lanskem letu.
13.06 Svet ZN za človekove pravice podprl preiskavo domnevnih kršitev človekovih pravic v Ukrajini
Svet ZN za človekove pravice je danes z veliko večino podprl ustanovitev preiskovalne komisije, ki bi preučila domnevne kršitve človekovih pravic Rusije v Ukrajini ter te dokumentirala. Komisija bi pri tem imenovala odgovorne, ki bi jim lahko nato sodili, je razvidno iz danes sprejete resolucije. Ukrajinska veleposlanica Jevgenija Filipenko se je zahvalila za podporo. »Ves svet je proti tebi,« je pri tem še dejala ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Neodvisna mednarodna preiskovalna komisija je najvišji preiskovalni organ, ki ga lahko vzpostavi Svet ZN za človekove pravice, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
12.53 Putin s svarilom sosedom: Ne uvajajte dodatnih omejitev
Vladimir Putin je ruske sosede posvaril, naj »ne stopnjujejo razmer« z uvedbo dodatnih omejitev za njegovo državo, njegove besede povzema Guardian. Ruski predsednik je na seji vlade, ki je bila predvajana danes, dejal, da »do naših sosedov nimam slabih namenov. Svetoval bi jim, da razmer ne zaostrujejo in naj ne uvajajo nobenih omejitev. Izpolnjujemo vse svoje obveznosti in jih bomo izpolnjevali še naprej.« Dejal je, da ne vidijo potrebe po zaostrovanju ali poslabšanju njihovih odnosov z Rusko federacijo.
12.44 Ukrajinsko kulturno ministrstvo pozvalo k zaprtju zračnega prometa
Ukrajinsko ministrstvo za kulturo je pozvalo k zaprtju neba nad Ukrajino, ker ruske sile »uničujejo ukrajinske kulturne znamenitosti«. Oleksandr Tkačenko, ukrajinski minister za kulturo in informacijsko politiko, je dejal, da je bila večina Putinovih »vojnih zločinov« v njegovi državi storjenih iz zraka, so sporočili z ministrstva, kot piše Guardian. Ruske rakete in letala namerno uničujejo zgodovinska središča velikih mest. Putin želi uničiti evropsko dediščino in kulturo, jo izbrisati z obličja zemlje. V izjavi so opozorili, da diktator grozi, da bo uničil katedralo Svete Sofije v Kijevu, cerkev, ki je pod Unescovo zaščito in je bila zgrajena v 11. stoletju. »Na stotine nedolžnih žrtev, popolno uničenje cerkva, katedral in muzejev – je cena še vedno odprtega neba nad Ukrajino,« so zapisali v izjavi.
12.36 Rusija blokirala BBC, Deutsche Welle in druge medije
Ruski nadzornik za komunikacije je zaradi širjenja »lažnih informacij« zaradi trenj glede poročanja o Ukrajini omejil dostop do spletnih strani več tujih tiskovnih organizacij, vključno z BBC in Deutsche Welle, poroča Guardian. Rusija se je večkrat pritožila, da zahodne medijske organizacije ponujajo delni – in pogosto protiruski – pogled na svet, medtem ko svojih voditeljev ne krivijo oziroma pozivajo k odgovornosti za uničujoče tuje vojne, kot je v Iraku, ali za korupcijo, navaja Reuters. Nadzorni organ je v petek sporočil, da je blokiral BBC, Voice of America, Radio Free Europe/Radio Liberty, Deutsche Welle in druge medije. Po novici, da je BBC blokiran v Rusiji, je agencija hitro opomnila ljudi, da je dostopna prek »temnega spleta«.
11.34 Hrvati zavrnili protestno noto Rusov zaradi domnevnih hrvaških plačancev v Ukrajini
Hrvaški vojaški ataše v Rusiji Željko Akrap je v četrtek v Moskvi zavrnil protestno noto Rusije zaradi informacij, da so v Ukrajino prišli hrvaški plačanci, ki se borijo na strani ukrajinske vojske. Hrvaško obrambno ministrstvo je zanikalo vsakršno povezanost s posamezniki, ki se borijo v Ukrajini. »Vojaškega atašeja smo obvestili o nezakonitem delovanju hrvaškega državljana Denisa Šelerja, ki je leta 2015 sodeloval v vojnih operacijah na jugovzhodu Ukrajine. Zdaj je organiziral odpravo skupine hrvaških plačancev v Ukrajino,« je za rusko tiskovno agencijo Tass povedal tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov. »Samo prejšnji teden je prek Poljske v Ukrajino prišlo 200 hrvaških plačancev, ki so se priključili enemu od nacionalističnih bataljonov na jugu,« je dodal.
11.06 Evropski varuhi človekovih pravic pozivajo k takojšnji prekinitvi ruske invazije
Evropska mreža nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI) je ta teden pozvala k takojšnji prekinitvi ruske invazije na Ukrajino skladno z načeli mednarodnega prava, humanitarnega prava in prava človekovih pravic. Države članice Sveta Evrope pa poziva k pomoči Ukrajini. ENNHRI rusko vlado poziva tudi, naj uvede začasne ukrepe, ki jih je izdalo Evropsko sodišče za človekove pravice, so iz mreže sporočili v posebni izjavi, ki so jo izdali ob podpori Varuha človekovih pravic Republike Slovenije in drugih članic ENNHRI.
10.47 Timmermans napoveduje podaljšanje uporabe premoga kot alternativo ruskemu plinu
Evropska unija se je močno zavzemala za čimprejšnji izhod iz uporabe premoga, a bi se zaradi ruske vojaške invazije na Ukrajino obdobje dovoljene uporabe premoga lahko podaljšalo. Podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans je namreč v četrtek za BBC Radio 4 napovedal, da bi bilo lahko kurjenje premoga kratkoročna alternativa ruskemu plinu. Timmermans je napovedal, da bi države, ki bodo energetsko izrabljale premog kot alternativo ruskemu plinu, lahko to počele skladno z evropskimi podnebnimi cilji, je njegove besede povzel bruseljski spletni portal Politico.eu. V tej situaciji ni tabujev, je dejal Timmermans. EU in številne njene članice so namreč pred časom močno podprle uporabo zemeljskega plina kot odskočno desko za izhod iz premoga, ki velja za najmanj okolju prijazno fosilno gorivo, in korak proti obnovljivim virom energije.
10.47 Ni bilo izpusta radioaktivnih snovi
Direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Mariano Grossi je na novinarski konferenci povedal, da v požaru v ukrajinski jedrski elektrarni v Zaporožju na jugovzhodu države ni bilo izpusta nevarnega jedrskega sevanja. Poudaril je, da je bil požar v pomožni stavbi in da reaktor ni bil poškodovan. Sta pa bila v nesreči poškodovana delavca v elektrarni. Poudaril je, da sta jedrski elektrarni v Černobilu in Zaporožju pod nadzorom ruske vojske, a elektrarno (tudi v kontrolni sobi) še vodijo ukrajinski zaposleni. Elektrarno v Zaporožju je zadel ruski izstrelek, ne vedo pa še, kakšen, je dodal. Grossi je nadaljeval, da je v stiku tako z rusko kot z ukrajinsko stranjo. Pripravljen je iti v Černobil, da v pogovorih zagotovi upoštevanje temeljnih pravil delovanja jedrskih elektrarn. »Nisem mediator, ampak govorimo o okviru delovanja elektrarn. Dobili smo prošnjo, da pomagamo, in pripravljen sem iti v Ukrajino,« je dodal.
10.45 V okviru zdravniške zbornice zbiranje medicinskih pripomočkov za Ukrajino
Zaradi kritičnih razmer v Ukrajini Zdravniška zbornica Slovenije zbira medicinske potrebščine in sanitetni material. Pomoč bodo nato s pomočjo partnerskih humanitarnih organizacij predali Ukrajini, so sporočili. Ob tem je več kot sto zdravnikov in zobozdravnikov izrazilo interes za vključitev med prostovoljce za oskrbo bolnikov na ukrajinski meji.
10.41 Ruska policija preiskala prostore dveh nevladnih organizacij
Ruska policija je danes preiskala prostore ene najbolj znanih nevladnih organizacij s področja človekovih pravic Memorial, ki so jo morali ob ogorčenju mednarodne skupnosti zapreti konec lanskega leta. Rusija je lani v odločitvah, ki so sprožile številne kritike, zaprla Memorial in njegovo mednarodno vejo. Memorial velja za nekakšen simbol postsovjetske demokratizacije. V zadnjih desetletjih mu je med drugim uspelo zbrati obsežen arhiv zločinov iz časov nekdanje Sovjetske zveze, še posebej iz tako imenovanih gulagov, predvsem pa se je neumorno boril proti kršitvam človekovih pravic v Rusiji. Ves čas je sestavljal tudi seznam političnih zapornikov. O preiskavi prostorov pa poročajo tudi iz Odbora za državljansko pomoč, ki pomaga migrantom. Vzrok za preiskavo ni znan, zaposlenim pa so policisti prepovedali uporabo telefona, tako da ne morejo stopiti v stik z njimi, so iz organizacije še sporočili na družbenih omrežjih.
10.29 Šef Nata obsodil rusko obstreljevanje ukrajinske nuklearke
Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je danes v Bruslju obsodil rusko obstreljevanje ukrajinske jedrske elektrarne in napade na civiliste. »Vse to kaže na brezobzirnost te vojne in na to, kako pomembno je, da se konča,« je poudaril ob začetku izrednega zasedanja zunanjih ministrov zaveznic, sklicanega zaradi ruske invazije nad Ukrajino. Zunanji ministri bodo po Stoltenbergovih besedah danes usklajevali odziv na »brutalno rusko invazijo Ukrajine« ter razpravljali o dolgoročnih posledicah vojne v Ukrajini za obrambno držo Nata in zavezniške odnose z Rusijo. Stoltenberg je pri tem znova izpostavil, da Nato ni del konflikta in da je obrambno zavezništvo, a obenem zatrdil, da je zavezanost braniti in zavarovati vse zaveznice neomajna, zato tudi krepijo navzočnost zavezniških sil na vzhodnem krilu Nata.
10.11 Janša v nagovoru Ukrajincem: Borite se za pravično stvar
Premier Janez Janša je v videonagovoru ukrajinskemu narodu poudaril, da so Ukrajinci tisti, ki so na pravi strani zgodovine in se borijo za pravično stvar. Njegov nagovor je predvajala ukrajinska televizija 24 Kanal, je danes na twitterju objavila slovenska vlada.
10.28 Bo moral Putin zaradi vojne v zapor?
Vladimir Putin »tvega«, da bo končal v zaporu zaradi vojnih zločinov, ki so jih izvedle njegove ruske sile v Ukrajini, je v petek dejal britanski pravosodni minister, poroča Guardian. Dominica Raaba, ki je tudi podpredsednik vlade, so na radiu Times vprašali, ali vidi, da bi se konflikt končal z ruskim predsednikom, »zaprtim zaradi vojnih zločinov«. Odgovoril je, da je to »zelo resnično tveganje, o katerem bi moral Putin zdaj razmišljati. Poleg svojega osebnega položaja vsak poveljnik, ki deluje v Ukrajini ali celo v Moskvi, ko se sooči z nezakonitimi ukazi, naj gre za ciljanje na civiliste ali kako drugače, napade nezakonita ali nezakonita mesta, zdaj vedo, da ICC (Mednarodno kazensko sodišče) preiskuje in glavni tožilec Karim Khan zdaj, če se ne motim, potuje v Ukrajino.«
09.30 Musk opozarja na previdnost
»Starlink je edini neruski komunikacijski sistem, ki v določenih delih Ukrajine še deluje, zato je verjetnost, da mu sledijo, visoka. Prosim, uporabljajte ga s previdnostjo,« je na twitterju zapisal Elon Musk. V zadnjih dneh je Musk v Ukrajino dostavil več opreme za uporabo satelitskega interneta njegove mreže starlink, k čemur ga je pozval ukrajinski minister za digitalizacijo Mihail Fedorov. Musk je uporabnike še pozval, da starlinke prižgejo res v nujnih primerih in da anteno, s katero lovijo signal, obrnejo kar se da daleč stran od ljudi, anteno pa naj tudi prekrijejo z lučmi, da je ne bo mogoče videti. Satelitske zmogljivosti so v vojni nevarne, saj lahko nasprotniki prestrežejo signale in tako geolocirajo tarče. Ne gre za povsem enostaven postopek, a Rusija ima zagotovo ustrezne kapacitete. Kot je za CNN opozoril Nicholas Weaver s kalifornijske univerze Berkeley, naj ima vsak, ki bo postavil starlinkovo anteno, v mislih, da je potencialna tarča. Pri tem nima enkripcija sporočil, poslanih po satelitskem internetu, nič, saj ne gre za vohunjenje za vsebino, ampak le za iskanje izvora signala.
09.26 Ukrajinska vojska: Ruska vojska napreduje proti Kijevu
Po navedbah ukrajinske vojske ruske čete napredujejo proti prestolnici Kijev. »Glavna prizadevanja okupatorskih sil so osredinjena na obkolitev Kijeva,« je davi sporočila ukrajinska vojska. Pri tem niso navedli novih podatkov o bojih okoli ukrajinske prestolnice, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Ukrajinska vojska po poročanju britanskega BBC tudi zatrjuje, da je Rusija izčrpala večino svojih operativnih rezerv pri poskusu zavzetja Kijeva, zdaj pa dobiva podporo iz drugih divizij. V Kijevu je bilo sicer po navedbah DPA od polnoči več zračnih alarmov. Prebivalci so se zatekli v zaklonišča za letalske napade.
Po navedbah ukrajinske strani se je ruska vojska domnevno umaknila s strateško pomembnega letališča Gostomel severozahodno od Kijeva. Je pa v celoti obkolila mesto Mariupol na jugu države, kar je na facebooku po navedbah BBC potrdil tudi generalni štab ukrajinske vojske. »Sovražnik je imel pomembno tehnično prednost,« so ob tem po poročanju DPA navedli na ukrajinski strani. Prebivalci Mariupola po navedbah BBC poročajo o hudem obstreljevanju mesta, ko ruske sile poskušajo zavzeti mesto.
09.25 Rusi v zapor, če bodo širili »lažne informacije«
Spodnji dom ruskega parlamenta je sprejel zakon, po katerem je širjenje »lažnih« informacij o svojih oboroženih silah kaznivo dejanje, poroča Guardian. Zakon, ki ga je državna duma sprejela v tretji in zadnji obravnavi, uvaja globe in zaporne kazni za tiste, ki namerno širijo napačne informacije o oboroženih silah, ki imajo resen vpliv oziroma morebitne posledice. Tistim, ki so kršili novi zakon s širjenjem tako imenovanih »lažnih informacij« o dejanjih ruskih oboroženih sil v Ukrajini, grozi do tri leta zapora. Če je to objavljeno kot del »organizirane skupine« ali uporablja »lažne dokaze«, se najvišja kazen poveča na deset let zapora – če bi povzročila »hude posledice«, storilcem grozi do 15 let zapora.
09.00 Unicef: Po dobrem tednu dni je že pol milijona otrok postalo beguncev
Unicef je opozoril na hudo trpljenje otrok zaradi vojne v Ukrajini, ki se zaostruje že drugi teden. »Nasilje bi lahko prizadelo na milijone otrok, saj se boji v glavnih mestnih središčih in njihovi okolici le še stopnjujejo.« Unicef sicer zbira sredstva za pomoč otrokom in družin. »Uporaba eksplozivov v mestih bi lahko krizo kaj hitro spremenila v katastrofo, ki bo še bolj prizadela otroke iz Ukrajine,« je dejala Afshan Khan, regionalna direktorica Unicefa za Evropo in osrednjo Azijo. »Oboroženi spopadi takšnih razsežnosti za seboj vedno pustijo otroške žrtve. Posledice bodo tragične.« Konflikt je povzročil tudi masovno preseljevanje prebivalstva, ki bi se lahko hitro sprevrglo v eno največjih begunskih kriz v Evropi od druge svetovne vojne. Pol milijona otrok je iz Ukrajine že zbežalo v sosednje države, število beguncev pa še narašča, so iz Unicefa zapisali v sporočilu za javnost.
07.57 Rusija zasegla jedrsko elektrarno
Ruske vojaške sile so zasegle jedrsko elektrarno v Zaporožju na jugovzhodu Ukrajine, je sporočila ukrajinska agencija za jedrsko energijo. Kot so dodali v agenciji, zaposleni v nuklearki še naprej upravljajo reaktor, prav tako se v skladu z običajnimi varnostnimi pravili nadaljuje preskrba z električno energijo.
Jedrska elektrarna v Zaporožju, industrijskem mestu na jugovzhodu Ukrajine, ki leži okoli 525 kilometrov južno od Černobila, zagotavlja približno 40 odstotkov jedrske energije v državi. Glede na izjave Zelenskega je tam nameščenih šest od 15 jedrskih reaktorjev v državi, ki ima skupno štiri delujoče jedrske elektrarne.
07.15 Zelenski obsodil napad: Eksplozija bi pomenila konec sveta, konec Evrope
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v videosporočilu obsodil napad. »Nobena druga država razen Rusije še ni obstreljevala jedrskih elektrarn,« je dejal in dodal, da se je »teroristična država zdaj zatekla k jedrskemu terorizmu«. Pred morebitnimi posledicami tovrstnih napadov je posvaril tudi Evropo. »Eksplozija bi pomenila konec vsega. Konec Evrope,« je dejal in izrazil mnenje, da lahko le takojšnje evropsko ukrepanje ustavi ruske sile. Zelenski je že govoril z več svetovnimi voditelji, vključno z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom in britanskim premierom Borisom Johnsonom, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Dogajanje je obsodil tudi kanadski premier Justin Trudeau in Rusijo pozval k takojšnji ustavitvi »nesprejemljivih napadov«. Johnson je pozval k ustavitvi spopadov na območju jedrske elektrarne Zaporožje, ruskega predsednika pa obtožil nepremišljenih dejanj, ki da lahko neposredno ogrozijo varnost vseh v Evropi. Predlagal bo izredno zasedanje varnostnega sveta ZN v prihodnjih urah.
@cbsnews Ukrainian President Zelensky begged Europeans to "wake up" as Russian forces caused a fire at a nuclear power plant. #news #world #ukraine #russia
♬ original sound - cbsnews
07.10 Po ruskem obstreljevanju zagorelo ob ukrajinski jedrski elektrarni v Zaporožju
V eni od stavb jedrske elektrarne v ukrajinskem Zaporožju je ponoči izbruhnil požar, za katerega je ukrajinska stran okrivila silovito rusko obstreljevanje. Po več urah negotovosti je gasilcem v jutranjih urah ogenj uspelo pogasiti, žrtev ni bilo, prav tako je po njihovih trditvah zagotovljena varnost te največje jedrske elektrarne v Evropi. Ukrajina je v zgodnjih jutranjih urah sporočila, da je ruski napad povzročil požar v enem od poslopij v jedrski elektrarni. Šlo naj bi za stavbo, namenjeno vajam. Sama elektrarna menda ni bila prizadeta, je pa obstajala bojazen, da bi se lahko požar širil, če ga ne bi kmalu pogasili. Že pred tem so pristojne službe navajale, da na območju niso zaznali povišanega radioaktivnega sevanja in da »bistvena« oprema ni nepoškodovana, a je varnost zagotovljena. O tem so obvestili tudi Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA). Ameriška ministrica za energijo Jennifer Granholm je po pogovoru z ukrajinskim kolegom Hermanom Haluščenkom sporočila, da reaktorje v elektrarni ščitijo odporne strukture, obenem so jih varno ustavili.
07.00 Rusi ZDA ne bodo več prodajali raketnih motorjev
Roskozmos je po tem, ko je prekinil sodelovanje z Evropo, zdaj napovedal še, da ne bodo več prodajali raketnih motorjev v ZDA. Večjih težav za ameriška podjetja menda ne bo, saj so se večinoma v zadnjih letih že osredotočili na lastno produkcijo. Northorp Grumman sicer še vedno uporablja ruske motorje RD-181 v raketah antares, ULA pa v atlasih RD-180, a kot so zagotovili pri ULA, imajo dovolj velike zaloge motorjev, da zagotovijo rakete za vse sklenjene posle, potem pa bodo raketo tako ali tako upokojili, saj bodo letos predstavili raketo vulcan.
06.30 Britanski OneWeb prekinja sodelovanje z Rusijo
Britansko podjetje OneWeb je prekinilo sodelovanje z Rusijo in ustavilo vse prihajajoče izstrelitve svojih internetnih satelitov. Ruska vesoljska agencija Roskozmos je sicer od Velike Britanije v zameno za izstrelitev zahtevala zagotovila, da satelitov ne bodo uporabljali za vojaške namene in da se bo britanska vlada umaknila iz podjetja, ki mu je pomagala po bankrotu leta 2020. Naslednja izstrelitev bi morala biti danes, za letos jih je bilo predvidenih še več, do zdaj imajo v orbiti 428 satelitov, to je dovolj, da zagotovijo internet na določenih delih sveta, za globalno delovanje bi potrebovali 650 satelitov. Podjetje se je že obrnilo na francosko podjetje Arianespace, ki je organiziralo izstrelitve sojuzov, da najdejo nove partnerje. Naloga je težka, saj raket, ki ustrezajo potrebam, ni na voljo.
01.12 V Rusiji težave z dostopom do facebooka in spletnih strani medijev
Iz Rusije poročajo, da so spletne strani več neodvisnih medijev in družbeno omrežje facebook delno nedostopni, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Po navedbah portala GlobalCheck, ki spremlja dostopnost spletnih strani, in novinarjev AFP v Rusiji so poleg facebooka težave z dostopom do spletnih strani medijev Meduza, Deutsche Welle, RFE-RL in ruskega servisa britanskega BBC. Ruske oblasti so sicer v času invazije na Ukrajino še okrepile pritisk na neodvisne medije.
00.30 O vojni v Ukrajini danes zunanji ministri Nata in EU
Deveti dan vojne v Ukrajini se bodo v Bruslju danes ločeno sestali zunanji ministri zveze Nato in EU, ki bodo izpostavili čezatlantsko enotnost v odzivu na rusko invazijo nad Ukrajino in v solidarnosti z napadeno državo. Veliko pozornosti bo po pričakovanjih namenjene Moldaviji, ki se boji, da bo naslednja tarča ruskega predsednika Vladimirja Putina.
00.22 ZDA Ukrajincem v državi podelile začasno zaščito
ZDA so v četrtek Ukrajincem, ki so trenutno v državi, podelile začasno zaščito za prihodnjih 18 mesecev. Kot so navedli na ameriškem ministrstvu za domovinsko varnost, to pomeni, da lahko ostanejo v državi in da jim ne grozi deportacija. »Ruski namerni in neizzvan napad na Ukrajino je sprožil vojno, nesmiselno nasilje, Ukrajinci pa so si morali zatočišče poiskati v drugih državah,« je povedal minister za domovinsko varnost Alejandro Mayorkas. »V teh izrednih časih bomo še naprej nudili podporo in zaščito ukrajinskim državljanom v ZDA,« je povedal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Do zaščite so upravičeni tisti Ukrajinci, ki so bili v državi 1. marca.
