Klimatski kaos: več bo lakote, žeje in beguncev

V atmosferi je največ ogljikovega dioksida v najmanj dveh milijonih let, človekove dejavnosti so povzročile največje segrevanje planeta v zadnjih 2000 letih. Gladina morja se dviga najhitreje v 3000 letih, na arktičnem območju je najmanj ledu v 1000 letih, ledeniki pa se topijo najhitreje v dveh tisočletjih.

To so ugotovitve znanstvenikov v šestem poročilu Medvladnega panela za podnebne spremembe. Če ne bo hitrih in velikopoteznih ukrepov za zmanjšanje emisij, se bo planet segrel za več kot 1,5 stopinje Celzija že do leta 2030, ena stopinja Celzija več pa pomeni sedem odstotkov hujše ekstremne padavine, ki povzročajo poplave in tudi druge katastrofe, kot je toča. Po drugi strani je več ekstremne vročine, suš in požarov.

Znanost je zelo enotna: če bo svet leta 2050 ogljično nevtralen, se bo planet segrel za 1,5 stopinje Celzija, če bomo nevtralnost dosegli leta 2070, bo segrevanje doseglo skoraj dve stopinji Celzija. Tako v šestem poročilu odločevalcem sporoča Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) pred že 26. podnebnim vrhom v Glasgowu novembra letos. Ustavitev segrevanja je po poročilu še mogoča, vendar se bodo katastrofe še dogajale.





Znanstveniki imajo zdaj na voljo nova spoznanja, precej boljša kot v 70. letih prejšnjega stoletja, je na predstavitvi poročila dejala Valérie Masson-Delmotte. »Zdaj imamo precej jasnejšo sliko o preteklem, sedanjem in prihodnjem stanju podnebja, kar je bistveno za razumevanje, kam gremo, kaj lahko naredimo in kako se lahko pripravimo,« je še opozorila. Zato je to prvo poročilo s ključnimi ugotovitvami v preprostejšem jeziku, primernem tako za politike kot podjetja in šole, zajete so svetovne in regionalne razmere, prvič so vključili tudi onesnaževala zraka in aerosole ter pri tem opozorili, da bo za ustavitev segrevanja potrebnih več desetletij, zrak pa lahko očistimo dokaj hitro.





Za ustrezno prilagajanje je nujno, da ne upoštevamo samo tega, kar se je zgodilo v preteklih 30 letih, temveč tudi podatke o okrepljenih ekstremnih dogodkih. Ekstremne padavine, vročinski valovi, obsežni požari, suše, toča, orkani, vse, kar se je nekoč zgodilo enkrat na sto let, se bo v prihodnje dogajalo enkrat ali dvakrat na desetletje. To je treba upoštevati.
Regionalne razmere so pogosto povsem drugačne od svetovnega povprečja. Segrevanje tal je večje od povprečja, na Arktiki več kot dvakrat večje. »Podnebne spremembe vplivajo na vse regije na Zemlji, na več načinov. Posledice podnebnih sprememb, ki jih že občutimo povsod, se bodo z dodatnim segrevanjem okrepile,« je dejal Panmao Zhai.



Pri segrevanju za 1,5 stopinje Celzija bomo imeli več vročinskih valov, daljše tople dele leta in krajše zime. Še pol stopinje Celzija več prinaša tako hude vročinske valove, da bodo že ogrožali pridelavo hrane in zdravje, pa ne zgolj ljudi, temveč tudi živali in rastlin. Spremembe bodo tudi na drugih področjih, od vlažnosti in vetra do snega in ledu, morskih obal in morij.
Podnebne spremembe pospešujejo vodni krog, kar prinaša tako ekstremne padavine in poplave kot hude suše. Morska gladina se dviga, ekstremne gladine in poplave bodo vsako leto, ne več enkrat na sto let. Vročinski valovi bodo tudi v morjih, ki se z več ogljikovega dioksida kisajo, poleg tega je v njih manj kisika. Mesta bodo vročino še okrepila, poleg tega pa bo v njih več poplav. Poročilo IPCC prvič vsebuje tudi interaktivni atlas sveta in regij.

Novi podnebni begunci

Poleg tega so dodali še opozorila o novih podnebnih beguncih in tudi ugotovitve, da za vse težave ni krivo le segrevanje, temveč tudi človek s svojim poseganjem v naravo. Klimatologinja in članica IPCC Lučka Kajfež Bogataj podobno kot UNEP opozarja, da so za izboljšanje razmer odgovorne razvite države. Slovenija je lahko stoodstotno ekološka, a to ne bo pomagalo, če svojih praks ne bo popravil ves svet. Dodala je, da je Slovenija pri tem slaba donatorka, predvsem z znanjem. Če bi bolj pomagali državam v razvoju, denimo, z iskanjem vode na Bližnjem vzhodu ali v Afriki, bi ljudje ostali tam in ne bi bežali drugam. Težava s pomanjkanjem vode je tudi to, da velikih požarov skoraj ni več mogoče pogasiti. Klimatologinja opozarja tudi, da smo na področjih energetike in voda nepismeni. V tej potrošniški družbi bi morala biti na vsakem izdelku poleg cene natisnjena še dva podatka – o povzročenih emisijah in porabljeni vodi.





O tem, kaj bolj vpliva na ekstremne dogodke, pa Lučka Kajfež odgovarja, da gotovo oboje: tako ureditve, ki jih je naredil človek, kot segrevanje, ki ga je tudi povzročil človek. »Podnebne spremembe so kot povečevalno steklo. Narediš eno napako v prostoru in škoda je tu. Nauk je, naj ne delamo dodatnih težav. Švica je izvedla desetletni poskus in je en kanton razdelila na zelena, oranžna in rdeča območja. Iz rdečega območja bi zaradi nevarnosti poplav ali plazov vse preselili, država pa bi ljudem pri tem pomagala. To bi morali narediti tudi mi. Že 30 let sicer vemo, katere stavbe v Ljubljani se bodo v potresu podrle, pa glede tega ne naredimo nič. Imeli smo tudi predlog, da bi ukinili kmetijske subvencije za rdeča območja, a so se živinorejci uprli. Vse to bo treba nekoč opraviti, če hočemo preživeti,« pravi klimatologinja, ki dodaja, da nimamo ustanov za vodenje takih postopkov.

Rekordne koncentracije toplogrednih plinov

»Hude posledice podnebnih sprememb se dogajajo pred našimi očmi. To je napoved, kaj čaka prihodnje generacije. Nekatere negativne spremembe so že del podnebnega sistema, druge lahko še vedno zmanjšamo, če močno, hitro in trajno zmanjšamo emisije. Ne glede na to ostajajo koncentracije toplogrednih plinov v atmosferi rekordne,« pravi tudi generalni sekretar WMO Petteri Taalas. Morja, rastline in tla vsrkajo polovico naših emisij ogljikovega dioksida, če emisije povečamo, se to razmerje poslabša.