Knovs nenapovedano opravil nadzor na NPU, Črnčec zanikal vzpostavitev vohunske mreže
Pooblaščena skupina Knovsa je na Nacionalnem preiskovalnem uradu preiskovala sum pritiskov na člane in vodstva strank, ki se pogajajo o morebitni novi koaliciji.
Odpri galerijo
Kot je za STA povedal poslanec SDS in podpredsednik komisije Žan Mahnič, so na Nacionalnem preiskovalnem uradu preiskovali sum pritiskov na člane in vodstva strank, ki se pogajajo o morebitni novi koaliciji.
NPU so obiskali trije člani Knovsa, poleg Mahniča še Zvonko Černač (SDS) in Branko Simonovič (DeSUS). Po koncu nadzora je Mahnič za STA pojasnil, da so opravili nadzor zaradi suma zlorabe obveščevalnih in varnostnih služb s strani predsednika vlade Marjana Šarca in njegovega državnega sekretarja Damirja Črnčeca »z namenom vplivanja, groženj in tudi izsiljevanja poslancev in vodstev strank bodoče potencialne koalicije«. Po besedah Mahniča se v zadnjih dneh vse več govori o pritiskih in da naj bi na posameznike pritiskali tudi s podatki, ki jih ima policija o njihovi preteklosti in preteklosti njihovih sorodnikov.
Spletni portal Požareport je namreč poročal, da naj bi Šarčev kabinet prek Črnčeca določenim kriminalistom znotraj Generalne policijske uprave »dostavil seznam ljudi, ki jih je treba informativno obdelati«.
Po informacijah portala naj bi bile glavne tarče posamezniki iz prijateljskega kroga gospodarskega ministra in prvaka SMC Zdravka Počivalška, poslanci SMC, poslanci stranke DeSUS in tudi SAB. Tako naj bi se kriminalisti pospešeno ukvarjali s privatizacijo Term Olimia in zbirali informacije o drugih prekrških omenjenih funkcionarjev in njihovih družinskih članov.
Po podatkih Kanala A so se člani Knovsa danes poldrugo uro pogovarjali z generalno direktorico policije Tatjano Bobnar. Kot je za STA povedal Mahnič, nadzora niso mogli opraviti v celoti, ker da ga je Bobnarjeva blokirala. »Želeli smo pregledati, kdo od zaposlenih je morebiti v zadnjih dneh oziroma tednih pregledoval evidence določenih poslancev oziroma politikov, vendar nam tega ni želela omogočiti,« je pojasnil.
Na podlagi tega, kar so člani Knovsa videli in slišali, pa ne morejo ovreči suma, da se to dejansko počne. Po besedah Mahniča je tudi Bobnarjeva dejala, da tega, kar se poroča, ne more ne ovreči ne potrditi. Z ostalimi člani Knovsa se bodo o tem, kako naprej, pogovorili najverjetneje v sredo.
»Zlorab obveščevalno-varnostnih služb je bilo dovolj. Meja bi morala biti postavljena že davno. To, kar se trenutno počne, da se posameznikom grozi, če bodo glasovali po svoji vesti v DZ, presega vse meje,« je bil jasen poslanec.
Na Generalni policijski upravi so za STA pojasnili le, da lahko o delu parlamentarne komisije komunicira le komisija.
Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je zgodbo, ki jo je prebral v medijih, danes v izjavi v DZ pospremil z besedami, da če drži en odstotek, je to zaskrbljujoče, a da se sam vseeno v tej državi počuti varnega in svobodnega.
Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Damir Črnčec je v odzivu preko odvetniške družbe zanikal poročanje nekaterih medijev, da je vzpostavil vohunsko mrežo, preko katere naj bi izvajal pritiske na člane in vodstva strank, ki se pogajajo o morebitni novi koaliciji.
»Damir Črnčec ni nikoli vzpostavil nobene vohunske mreže za zasledovanje in zbiranje podatkov o politikih SMC, DeSUS in SAB ali njihovih družinskih članih ter bližnjih sorodnikih, oziroma sploh nikakršne vohunske mreže. Nikakor ne drži, da naj bi si Damir Črnčec podredil policijo in obveščevalne službe ter da naj bi izkoristil svoje pretekle vodstvene položaje. Damir Črnčec ne deluje po navodilih Marjana Šarca, se ne vmešava (in se nikoli ni vmešaval) in ne zlorablja državnih institucij,« so v odzivu na članek, objavljen na spletnem portalu Demokracije, v imenu Črnčeca sporočili iz Odvetniške družbe Pirc Musar & Lemut Strle.
Na Twitterju se je odzval tudi predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, Marjan Šarec. Zapisal je: »Ko razni portali, ki so blizu SDS, poročajo, da sem naročil sezname in ne vem kaj še vse o strankah, ki se pogajajo za vstop v vlado, je jasno, da opisujejo svoje metode. To je napad na policijo brez primere. Verjamem, da bi pri njih tako delovalo. In verjetno kdaj tudi je.«
Na generalni policijski upravi so zavrnili trditve, da naj bi nekateri kriminalisti po navodilih iz kabineta predsednika vlade preverjali nekatere strankarske funkcionarje. Kot so zapisali, niso dislocirana enota kateregakoli politika ali katerekoli politične organizacije, da bi izvrševali njihova naročila.
»Vsestransko preverjanje oseb iz političnih razlogov ni zakonsko ali kako drugače opredeljena naloga policije. V policiji ne preiskujemo seznama politikov in njihovih sorodnikov na podlagi nekega naročila, v kriminalistični policiji ni zaupnikov, ki bi izvajali operativne naloge po naročilu kateregakoli politika, in zbiranje uporabnih informacij ni naloga policije,« je policija zatrdila v odzivu. Kot so zapisali, je ravnanje s podatki in dokumenti v policiji sledljivo.
Trenutno dogajanje vidijo kot posledico »trenutnega časa, v katerem prihaja do medsebojnih obtoževanj različnih vpletenih strani v različnih medijih, ki za doseganje svojih ciljev izkrivljeno prikazujejo delo policije – kriminalistične policije in celo odprte predkazenske postopke«.
»V razpravo želijo vplesti tudi policijo in pri tem delujejo po načelu – cilj opravičuje sredstvo –, zato diskreditirajo določene enote, vodstvo in posameznike znotraj organizacije, vse s ciljem vplivanja na delo policije,« so opozorili.
Prepričani so, da ima medijska gonja, ki so je v zadnjem tednu dni deležni vodstvo policije, Nacionalni preiskovalni urad (NPU) in vodstvo Uprave kriminalistične policije za cilj destabilizacijo kriminalistične policije, zmanjšanje učinkovitosti njenega delovanja in posredno vplivanje na njeno delo v konkretnih predkazenskih postopkih. A v policiji zatrjujejo, da delo nemoteno poteka, »brez kakršnegakoli 'tihega upora', ki je samo ena od objavljenih lažnih novic«.
Generalna direktorica policije Tatjana Bobnar skupini, ki je danes opravila nadzor na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU), na vprašanja, ki so se nanašala na delo policije izven zakonsko določenega okvira, ni odgovorila. Kljub temu da jo je podpredsednik komisije Žan Mahnič pozval, da naj pomisli na svojo prihodnost, so sporočili s policije.
Bobnarjeva je skupini najprej pojasnila, da bo policija predstavila in dala na vpogled samo tiste podatke, do katerih so upravičeni na podlagi zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb, so v odzivu zapisali na Generalni policijski upravi.
A člani skupine so, kot so zapisali na policiji, kljub temu od Bobnarjeve zahtevali pojasnila o konkretnih operativnih zadevah, ki se niso nanašala na izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov, in posredovanje podatkov o vpogledih v evidencah policije za določene poslance oziroma politike. Kot so pojasnili, policija nima pravne podlage, da bi članom Knovs te podatke posredovala.
»Pri tem je generalna direktorica policije poudarila, da za policijo ni nedotakljivih oseb in tako ni ne potrdila ne zanikala morebitnega vpogleda katerega koli policista v evidence za določene osebe, morda tudi v času nadzora komisije, saj kot generalna direktorica policije ne more vedeti, ali v tem trenutku kateri od policistov zoper kogar koli izvaja kateri koli zakoniti policijski postopek, npr. prekrškovni in pri tem seveda osebo preverja v evidencah,« je policija zatrdila v odzivu.
Mahnič je v odzivu na Twitterju Bobnarjevo pozval, naj napiše njegovo celotno izjavo in naj ne bo kot poslanka Jerca Korče (LMŠ), »ko je govorila o glavah in jo je magnetogram ujel na laži«.
»Dejal sem namreč, da naj pomisli na svojo prihodnost, ker če na KNOVS ugotovimo, da takšno početje policija ščiti, jo bomo kazensko ovadili,« je zapisal.
NPU so obiskali trije člani Knovsa, poleg Mahniča še Zvonko Černač (SDS) in Branko Simonovič (DeSUS). Po koncu nadzora je Mahnič za STA pojasnil, da so opravili nadzor zaradi suma zlorabe obveščevalnih in varnostnih služb s strani predsednika vlade Marjana Šarca in njegovega državnega sekretarja Damirja Črnčeca »z namenom vplivanja, groženj in tudi izsiljevanja poslancev in vodstev strank bodoče potencialne koalicije«. Po besedah Mahniča se v zadnjih dneh vse več govori o pritiskih in da naj bi na posameznike pritiskali tudi s podatki, ki jih ima policija o njihovi preteklosti in preteklosti njihovih sorodnikov.
Preberite še:Šarec: afera je plod amaterskega scenarista
Črnčec: Knovs deluje kot politična policija iz starih časov
Črnčec: Knovs deluje kot politična policija iz starih časov
Spletni portal Požareport je namreč poročal, da naj bi Šarčev kabinet prek Črnčeca določenim kriminalistom znotraj Generalne policijske uprave »dostavil seznam ljudi, ki jih je treba informativno obdelati«.
Po informacijah portala naj bi bile glavne tarče posamezniki iz prijateljskega kroga gospodarskega ministra in prvaka SMC Zdravka Počivalška, poslanci SMC, poslanci stranke DeSUS in tudi SAB. Tako naj bi se kriminalisti pospešeno ukvarjali s privatizacijo Term Olimia in zbirali informacije o drugih prekrških omenjenih funkcionarjev in njihovih družinskih članov.
Knovs tudi pri direktorici policije
Po podatkih Kanala A so se člani Knovsa danes poldrugo uro pogovarjali z generalno direktorico policije Tatjano Bobnar. Kot je za STA povedal Mahnič, nadzora niso mogli opraviti v celoti, ker da ga je Bobnarjeva blokirala. »Želeli smo pregledati, kdo od zaposlenih je morebiti v zadnjih dneh oziroma tednih pregledoval evidence določenih poslancev oziroma politikov, vendar nam tega ni želela omogočiti,« je pojasnil.
Na podlagi tega, kar so člani Knovsa videli in slišali, pa ne morejo ovreči suma, da se to dejansko počne. Po besedah Mahniča je tudi Bobnarjeva dejala, da tega, kar se poroča, ne more ne ovreči ne potrditi. Z ostalimi člani Knovsa se bodo o tem, kako naprej, pogovorili najverjetneje v sredo.
V SD se počutijo varne
»Zlorab obveščevalno-varnostnih služb je bilo dovolj. Meja bi morala biti postavljena že davno. To, kar se trenutno počne, da se posameznikom grozi, če bodo glasovali po svoji vesti v DZ, presega vse meje,« je bil jasen poslanec.
Na Generalni policijski upravi so za STA pojasnili le, da lahko o delu parlamentarne komisije komunicira le komisija.
Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je zgodbo, ki jo je prebral v medijih, danes v izjavi v DZ pospremil z besedami, da če drži en odstotek, je to zaskrbljujoče, a da se sam vseeno v tej državi počuti varnega in svobodnega.
Črnčec obtožbe zanika, po Šarcu gre na napad na policijo
Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Damir Črnčec je v odzivu preko odvetniške družbe zanikal poročanje nekaterih medijev, da je vzpostavil vohunsko mrežo, preko katere naj bi izvajal pritiske na člane in vodstva strank, ki se pogajajo o morebitni novi koaliciji.
»Damir Črnčec ni nikoli vzpostavil nobene vohunske mreže za zasledovanje in zbiranje podatkov o politikih SMC, DeSUS in SAB ali njihovih družinskih članih ter bližnjih sorodnikih, oziroma sploh nikakršne vohunske mreže. Nikakor ne drži, da naj bi si Damir Črnčec podredil policijo in obveščevalne službe ter da naj bi izkoristil svoje pretekle vodstvene položaje. Damir Črnčec ne deluje po navodilih Marjana Šarca, se ne vmešava (in se nikoli ni vmešaval) in ne zlorablja državnih institucij,« so v odzivu na članek, objavljen na spletnem portalu Demokracije, v imenu Črnčeca sporočili iz Odvetniške družbe Pirc Musar & Lemut Strle.
Na Twitterju se je odzval tudi predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, Marjan Šarec. Zapisal je: »Ko razni portali, ki so blizu SDS, poročajo, da sem naročil sezname in ne vem kaj še vse o strankah, ki se pogajajo za vstop v vlado, je jasno, da opisujejo svoje metode. To je napad na policijo brez primere. Verjamem, da bi pri njih tako delovalo. In verjetno kdaj tudi je.«
Policija: Nismo dislocirana enota kateregakoli politika ali organizacije
Na generalni policijski upravi so zavrnili trditve, da naj bi nekateri kriminalisti po navodilih iz kabineta predsednika vlade preverjali nekatere strankarske funkcionarje. Kot so zapisali, niso dislocirana enota kateregakoli politika ali katerekoli politične organizacije, da bi izvrševali njihova naročila.
»Vsestransko preverjanje oseb iz političnih razlogov ni zakonsko ali kako drugače opredeljena naloga policije. V policiji ne preiskujemo seznama politikov in njihovih sorodnikov na podlagi nekega naročila, v kriminalistični policiji ni zaupnikov, ki bi izvajali operativne naloge po naročilu kateregakoli politika, in zbiranje uporabnih informacij ni naloga policije,« je policija zatrdila v odzivu. Kot so zapisali, je ravnanje s podatki in dokumenti v policiji sledljivo.
Trenutno dogajanje vidijo kot posledico »trenutnega časa, v katerem prihaja do medsebojnih obtoževanj različnih vpletenih strani v različnih medijih, ki za doseganje svojih ciljev izkrivljeno prikazujejo delo policije – kriminalistične policije in celo odprte predkazenske postopke«.
»V razpravo želijo vplesti tudi policijo in pri tem delujejo po načelu – cilj opravičuje sredstvo –, zato diskreditirajo določene enote, vodstvo in posameznike znotraj organizacije, vse s ciljem vplivanja na delo policije,« so opozorili.
Prepričani so, da ima medijska gonja, ki so je v zadnjem tednu dni deležni vodstvo policije, Nacionalni preiskovalni urad (NPU) in vodstvo Uprave kriminalistične policije za cilj destabilizacijo kriminalistične policije, zmanjšanje učinkovitosti njenega delovanja in posredno vplivanje na njeno delo v konkretnih predkazenskih postopkih. A v policiji zatrjujejo, da delo nemoteno poteka, »brez kakršnegakoli 'tihega upora', ki je samo ena od objavljenih lažnih novic«.
Člani Knovsa Bobnarjevi zastavljali vprašanja izven zakonske pristojnosti
Generalna direktorica policije Tatjana Bobnar skupini, ki je danes opravila nadzor na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU), na vprašanja, ki so se nanašala na delo policije izven zakonsko določenega okvira, ni odgovorila. Kljub temu da jo je podpredsednik komisije Žan Mahnič pozval, da naj pomisli na svojo prihodnost, so sporočili s policije.
Bobnarjeva je skupini najprej pojasnila, da bo policija predstavila in dala na vpogled samo tiste podatke, do katerih so upravičeni na podlagi zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb, so v odzivu zapisali na Generalni policijski upravi.
A člani skupine so, kot so zapisali na policiji, kljub temu od Bobnarjeve zahtevali pojasnila o konkretnih operativnih zadevah, ki se niso nanašala na izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov, in posredovanje podatkov o vpogledih v evidencah policije za določene poslance oziroma politike. Kot so pojasnili, policija nima pravne podlage, da bi članom Knovs te podatke posredovala.
»Pri tem je generalna direktorica policije poudarila, da za policijo ni nedotakljivih oseb in tako ni ne potrdila ne zanikala morebitnega vpogleda katerega koli policista v evidence za določene osebe, morda tudi v času nadzora komisije, saj kot generalna direktorica policije ne more vedeti, ali v tem trenutku kateri od policistov zoper kogar koli izvaja kateri koli zakoniti policijski postopek, npr. prekrškovni in pri tem seveda osebo preverja v evidencah,« je policija zatrdila v odzivu.
Mahničev odgovor na Twitterju
Mahnič je v odzivu na Twitterju Bobnarjevo pozval, naj napiše njegovo celotno izjavo in naj ne bo kot poslanka Jerca Korče (LMŠ), »ko je govorila o glavah in jo je magnetogram ujel na laži«.
»Dejal sem namreč, da naj pomisli na svojo prihodnost, ker če na KNOVS ugotovimo, da takšno početje policija ščiti, jo bomo kazensko ovadili,« je zapisal.