Ko ne zmaga Tadej, je prvi Matej

Slovenskim uspehom na letošnjem Touru ni videti konca. Niso se ustavili po dveh zaporednih zmagah Tadeja Pogačarja v 17. in 18. etapi, niz je v 19. nadaljeval tudi Matej Mohorič. Slovenija je s petimi zmagami najuspešnejša udeleženka dirke po Franciji, na kateri treh zaporednih zmag kolesarjev iz ene države ni bilo od leta 2016, ko so jih od 6. do 8. etape nanizali Britanci Mark Cavendish, Steve Cummings in Chris Froome. Se obeta slovenski poker? Jutri je na vrsti 30,8 km dolga vožnja na čas v Saint Emilionu.

Mohorič je neumoren na letošnjem Touru, neštetokrat smo ga že videli v pobegu in bili priča tudi njegovima izjemnima zmagama. »Druge kolesarje v pobegu sem prepričal, da smo prvi dve uri skupaj narekovali oster tempo ter tako zlomili voljo utrujenih šprinterskih ekip, ki so se hitro odpovedale lovu. So se pa nam bližali drugi ubežniki, ob sebi nisem imel moštvenih kolegov, zato sem moral poskrbeti sam zase. Ključni trenutek je bil močan skok Nilsa Politta. Bil sem na meji svojih zmogljivosti, vendar sem si dejal, da moram zdržati do vrha vzpona. Še zdaj težko verjamem, da mi je uspelo. V zadnjih kilometrih sem izjemno trpel, vendar se je izplačalo,« je na novinarski konferenci razlagal vedno zgovorni kolesar iz Podblice pri Kranju.



Pri njegovih uspehih ni naključij, dosega jih z močjo in s študioznostjo, tokrat pa je bil njegov namen predvsem opozoriti, da so plod trdega dela in ne prepovedanih substanc. V sredo zvečer so policisti opravili racijo v hotelu, kjer je bila nastanjena njegova ekipa Bahrain Victorious, tožilstvo v Marseillu pa je odprlo preiskavo zaradi suma uporabe nedovoljenih metod.

»Vse, ki dvomijo o mojih predstavah, sem hotel opozoriti na to, da opravljamo trdo delo, da se marsičemu odpovedujemo pri skrbno načrtovanih treningih in prehrani, pri času, ki ga preživimo daleč od doma. Na največjo dirko smo prišli vrhunsko pripravljeni in dosegamo vrhunske rezultate, ki smo jih tudi v preteklosti. S to preiskavo so pod vprašaj postavili našo integriteto, vendar nas je to v ekipi še zbližalo. Dokazali bomo, da nimamo česa skrivati,« je Mohorič razložil, zakaj je v cilj prikolesaril s prstom na ustnicah.



Bil pa je precej manj čustven kot dva tedna prej, ko je v 7., najdaljši etapi slavil svojo prvo zmago na Touru, po kateri je v cilju še nekaj časa hlipal. »Vso kariero sem sanjal o zmagi na Touru, zato sem bil po prvi zmagi tako čustven, nisem mogel verjeti, kaj mi je uspelo. Tokrat sem bil bolj osredotočen, vedel sem, da sem tega zmožen. Zato sem bil le pozoren na to, da v zadnjih kilometrih ne bi storil kakšne napake,« je Mohorič orisal svojo 14. zmago v karieri.
 

Po navadnem še tehnološki doping

Pred Pogačarjem, ki ga je tokrat na odru pozdravil tudi petkratni zmagovalec dirke po Franciji Eddy Merckx, pa je, preden ga bo mogoče razglasiti za zmagovalca Toura, še vožnja na čas v 20. etapi. Precej drugačna, kot lanska, ko je na vzponu na La Planche des Belles Filles slekel Primoža Rogliča in kolesarski svet obrnil na glavo.
Na ravninsko preizkušnjo gre Pogačar tokrat kot veliki šef Toura s prednostjo 5:45 pred najbližjim zasledovalcem Jonasom Vingegaardom. In ne nazadnje tudi kot kandidat za etapno zmago, saj je dobil zadnji dve uri resnice ne Touru.



Bolj kot tekmeci mu ta čas živce parajo novinarji. Včeraj ni bilo vprašanj o običajnem dopingu, zato pa je padel očitek o tehnološkem. Švicarski kolegi so dognali, da se iz koles ekip Deceuninck Quick Step, Jumbo Visma, UAE in Bahrain Victorious (skupaj so dobile 13 od letošnjih 19 etap) bojda slišijo nenavadni zvoki – gotovo imajo v njih skrite motorje.

»Ne vem, kaj naj odgovorim na to, ni nenavadnih zvokov, ne uporabljamo nič prepovedanega,« je dejal Pogačar, ki ga je razvedrilo še vprašanje, kdaj in kako bo odpotoval na OI v Tokio: »V ponedeljek gremo z letalom, ko sem nazadnje preveril v googlovih zemljevidih, se ni dalo iti z avtomobilom, google ni našel poti.«