Ko se prižgejo štoparice, Pogačar postane zver

V 5. etapi smo dočakali prvo uro resnice na Touru 2021 in ni bila dosti drugačna od zadnje na lanski dirki. Dala nam je istega zmagovalca, Tadeja Pogačarja, prijaznega mladeniča s Klanca pri Komendi, ki postane kolesarska zver, ko se prižgejo štoparice. Tako kot lani v 20. etapi na La Planche des Belles Filles je bil za vse tekmece premočan tudi v Lavalu. Razlika je le v tem, da mu etapna zmaga tokrat ni prinesla rumene majice. Od nje se je kljub izjemni predstavi glede na okoliščine še nekoliko oddaljil Primož Roglič.

Kolesarska Slovenija je najprej trepetala za Rogliča, saj od padca v 3. etapi dirka, kot je sam dejal, povit kot mumija. Njegovim navijačem je odleglo kmalu po štartu 31-letnega Kisovčana, saj je bilo razvidno, da je »pravi« na kolesu. Ni bil sicer kos takrat vodilnemu specialistu za vožnjo na čas Stefanu Küngu (Groupama FDJ), sporočilo njegove predstave pa je bilo, da ga padca in številne rane niso izločile iz igre za vrh v skupnem seštevku.



»Opravil sem več kot sem pričakoval, na koncu sem sicer videl, da sem proizvajal manj vatov, kot sem si želel. Odrgnine in povoji me niso motili, oviralo pa me je to, da zaradi udarcev nisem mogel uporabljati hrbtnih mišic,« je za TV Slovenija povedal kapetan ekipe Jumbo Visma, ki je v etapi zasedel 7. mesto, 44 sekund za rojakom. V skupnem seštevku je z 20. napredoval na 10. mesto, zaostanek za rumeno majico pa se je zanj povečal z 1:35 na 1:48.



Ko je Roglič govoril, se je na štart pripravljal Pogačar, ki je tekmecem spet pripravil presenečenje. Čeprav je bil najboljši že na lanski edini vožnji na čas Toura – končala se je s 6 km vzpona –, je le malokdo pričakoval, da bo najboljši tudi na bolj kot ne ravninski preizkušnji. Tega ne nazadnje niso napovedovale njegove letošnje predstave v vožnji na čas. Aprila je ob Rogličevi zmagi na dirki po Baskiji zasedel 5. mesto, tudi na nedavnem DP v Kopru je moral priznati premoč Janu Tratniku in Janu
Polancu.


 

Povsod najhitrejši

Ko pa je šlo zares na Touru, je bil Pogi spet nepremagljiv. Najhitrejši je bil na vseh odsekih 27,2 km dolge trase. Na prvem merjenju vmesnega časa pri 8,8 km je bil 10 sekund hitrejši od Künga, pri drugem (17,2 km) 18 sekund in v cilju 19. Etapo je končal s časom 32:00 in povprečno hitrostjo 51 km/h.

»To je bil zame zelo dober dan, nisem naredil nobene napake, nekateri so imeli mokro cesto, razmere pa so bili popolne zame. Traso sem dobro pročuil, na nekaj zadnjih kronometrih sem naredil napako, ko sem jih začel prehitro. Tukaj se je začelo s klančkom, na katerem sem ujel pravi ritem in ga nato stopnjeval,« je malodane popolno uro resnice orisal Pogačar, ki je še obogatil svojo neverjetno statistiko. Pri 22 letih je slavil že 26 zmag, od tega štiri etapne na Touru in sedem etapnih na tritedenskih dirkah (še tri na Vuelti).



Po številu etapnih uspehov na dirki po Franciji je prehitel Rogliča, s katerem sta bila prej poravnana na tri. To kajpak ni njegov cilj, temveč boj za rumeno majico v Parizu. Že tokrat ji ni bil daleč, Mathieu van der Poel (Alpecin Fenix) je z zadnjimi močmi ubranil 8 sekund naskoka, ki je na štartu znašal 39 sekund.

»Cilj je bil ne izgubiti časa, na koncu sem ga pridobil. To me veseli pred nadaljevanjem Toura. Rad bi imel rumeno majico, vendar tudi Mathieu dobro zgleda v njej, vse je v redu,« se Pogačar zaveda, da mu rumena oprava ta čas še ne bi posebej koristila. Le on in njegova ekipa bi morala (pre)zgodaj prevzeti odgovornost branjenja, ki do alpskih etap konec tedna ostaja van der Poelova naloga. Obenem pa Pogačar tudi ve, da ima vajeti Toura 2021 ta čas trdo v rokah.