Kolesarska avtocesta

Pred kakšnim letom sem se odpravil na drugo stran severne meje, na avstrijsko stran Pece, kjer stoji gorskokolesarski part MTB Zone Petzen, ki slovi po izjemni flow progi. In če proga, ki jo je načrtoval eden najboljših evropskih oblikovalcev gorskokolesarskih prog Diddie Schneider, morda ni najdaljša v Evropi, pa je skoraj zagotovo najboljša. Schneider, ki je ustvaril celo vrsto prog po vsem svetu, ima res izjemen občutek za tekoče, flow proge. Za MTB Zone je pripravil še precej krajši flow progi v Nemčiji. Te so v zadnjih letih postale glavna atrakcija številnih evropskih gorskokolesarskih parkov, se pravi tudi pri nas. Žal pa v naših logih proga takšnih razsežnosti, kot sta flow progi v Petznu in Bad Kleinkirchheimu, še ni izvedljiva: teren bi se že našel, volja tudi, glavni problem pa je denar, saj so to milijonski projekti. Kakor koli že, sodobne flow proge so čisto nasprotje tehnično zahtevnih stez s skalami, koreninami in lesenimi konstrukcijami, kakršne so še ne tako dolgo nazaj vladale v gorskokolesarskih parkih.



So tekoče, hitre in manj tehnično zahtevne, je pa res, da na njih dosežemo večje hitrosti, kar se rado konča v bolečinah. S Pece tako rekoč vsak dan odpeljejo kakšnega nesrečnega kolesarja. A kdor se vozi po pameti in ne izziva usode, je lahko brez skrbi, saj je proga tako urejena, lahko rečem kar negovana, da na njej le težko najdeš kakšen šodrast ali valovit del, kjer se hitreje zgodita kak zdrs in padec. Ne, za poškodbe smo si tukaj običajno krivi sami kolesarji in naša želja po več. V Petznu imajo še dve težki črni progi, načrtujejo pa tudi vmesno rdečo, s čimer bodo zaokrožili ponudbo.

In v čem je čar tako opevane flow proge pod Peco? Gre za izjemno kombinacijo ravno prav strme in utrjene proge, odlično oblikovanih band in serij skokov, katerih dolžina je odvisna od naše hitrosti in predvsem znanja, poleg tega pa večinoma poteka po gozdu, tako da na njej skoraj nikoli ni prevroče. Slovensko-avstrijska ekipa, ki jo vzdržuje, se po zadnji vožnji vsak dan odpravi na pregled in svoje delo tudi redno evidentira na facebooku. Vožnja po veliki večini flowa v Petznu je resnično kot vožnja po avtocesti.

Seveda si je mogoče v parku MTB Petzen, ki je uro in tri četrt vožnje daleč od slovenske prestolnice, če gremo čez Jezersko, kjer ni nikoli gneče, izposoditi tudi kolesa in zaščitno opremo, ki je obvezna za vožnjo po bike parku, pri spodnji postaji kabinske žičnice pa je tudi čistilna postaja s štirimi visokotlačnimi pršilniki. Dnevna vozovnica stane 36 evrov oziroma 27 in 21,50 evra za mladino (15–18 let) in otroke (6–14 let); sezonska karta stane 290 evrov, mednarodna Gravity Card, s katero lahko neomejeno obiskujemo 22 bike parkov po Evropi, pa 519 evrov za odrasle. Na voljo imajo tudi družinske vstopnice za dva odrasla in enega otroka, za katere je treba odšteti 82,50 evra, za vsakega dodatnega otroka pa še po 16,50 evra.