Kolumbijski kolesar ne bo kar tako odnehal

»Kolesarjevo življenje je simbol boja. Tisti, ki nas je izoblikoval ta šport, smo borci. Pravi kolesar ne klone pred težavami,« Nairo Quintana na novinarski konferenci v Bogoti ni oznanil konca tekmovalne poti, kot je bilo pričakovati, temveč napovedal, da se bo še naprej boril za svoje dobro ime in za vrnitev na največje dirke. Andskega kondorja, ki so mu na lanskem Touru dokazali uživanje tramadola, čaka morda neizvedljiva naloga, saj je med profesionalnimi ekipami obveljal neformalni veto podpisa pogodbe z njim.

Med lansko Dirko po Franciji. FOTO: Gonzalo Fuentes, Reuters

Tako še ni znan konec zgodbe enega najboljših kolumbijskih kolesarjev v zgodovini. Quintana se je 4. februarja 1990 rodil v Combiti, 2825 metrov nad morjem, in odraščal v revščini, kakršne evropski mladci praviloma ne poznajo. Do 15. leta je bilo zanj staro, kot cent težko železno kolo le prevozno sredstvo do 16 km oddaljene šole, do katere je vodil spust, vsak dan pa ga je po pouku čakalo ravno toliko zahtevnega vzpona. Na svoje kolo je privezal še sestrino in jo za seboj vlekel navkreber …

Pri 19 letih državni prvak v vožnji na čas

Ko je kolesarsko moč preizkusil na lokalnih dirkah, je šla njegova pot v nebo. Pri 19 letih je postal državni prvak v vožnji na čas do 23 let, leto pozneje je dobil Tour de l'Avenir, na katerem je bil doslej med slovenskimi kolesarji najboljši samo Tadej Pogačar (2018). Leta 2014 pa je Quintana, ki je v sezoni 2012 postal član španske ekipe Movistar, poskrbel za kolesarsko evforijo v domovini. V Trstu je na dan, ko je Luka Mezgec slavil prvo slovensko etapno zmago na italijanskem krogu, postal prvi kolumbijski šampion Gira. Temu je leta 2016 dodal Vuelto, le Tour se mu je vedno izmaknil in prvo kolumbijsko zmagoslavje v Parizu je leta 2019 pripadlo Eganu Bernalu.

Quintana je v času vladavine Chrisa Frooma na Elizejskih poljanah trikrat stal na odru za zmagovalce, za drugo mesto v letih 2013 in 2015 ter tretje leta 2016. Tem dosežkom se je v Franciji najbolj približal lani, ko je končal na šestem mestu, vendar je javnost kmalu za tem pretresla novica o pozitivnem dopinškem testu, ki mu je odnesel samo zadnji dosežek. Sredstvo proti bolečinam tramadol je bilo lani na seznamu prepovedanih snovi Svetovne kolesarske zveze (UCI), ne pa tudi Svetovne potidopinške agencije (WADA). Ker je bil njegov prestopek v pravno sivem območju, je zasuk poskušal doseči na Mednarodnem športnem razsodišču (CAS).

Vendar so v Lozani potrdili kazen UCI. Arkea Samsic, njegova ekipa v zadnjih treh sezonah, se mu je odrekla že prej, v vodo pa so po tem padli tudi drugi morebitni dogovori. Bil je pred podpisom pogodbe z italijansko »drugoligaško« (Pro Continental) ekipo Corratec, ki je pred kratkim prejela povabilo na Giro 2023 in bi z njim v svojih vrstah imela kandidata za uvrstitev na zmagovalni oder.

»Konec decembra smo postali člani Gibanja za verodostojno kolesarstvo (MPCC), ki se bori proti uporabi zdravil, kot je tramadol. Tudi ASO (organizator Toura in številnih drugih velikih dirk, op. p) nas je prosil, naj se včlanimo v to organizacijo, zato bi stežka podpisali pogodbo z Nairom,« je direktor Corrateca Serge Parsani razkril, zakaj je Quintana dobil košarico.

Kršil predpise, zato ga je UCI kaznovala

Njegovi rojaki so izobčenje svojega ljubljenca sprejeli z ogorčenjem, češ da ima kolesarska Evropa dvojna merila. Froome, Diego Ulissi in Simon Yates so jo zaradi upoštevanja zdravniških izjem brez kazni odnesli s pozitivnimi testi na substance, ki so še bolj sporne kot tramadol … Vendar ta opozorila niso padla na plodna tla. »Ne gre preobračati odgovornosti. Quintana je kršil mednarodne predpise, zato ga je UCI kaznovala, vse skupaj je potrdil CAS. Tramadol je bil že prepovedan pri UCI, zdaj ga je na črni seznam uvrstila tudi WADA, od 1. januarja 2024 bo za uživanje te substance predvidena prepoved nastopanja od dveh do štirih let,« za predsednika MPCC Rogerja Legeaya ni dvoma, da je Quintana dopinški grešnik.

Tako kot Miguelu Angelu Lopezu, ki so se mu zaradi domnevnih povezav z dopingom odrekle tuje ekipe, so tudi Quintani začasno rešitev za nadaljevanje kariere ponudili pri domači ekipi Medellin, vendar ponudbe ni sprejel. »Domačim ekipam se zahvaljujem, vendar je moj cilj še vedno nastopati s kolumbijsko zastavo na največjih dirkah,« je dodal Quintana. Ni pa razkril, kako bi mu to lahko uspelo v času, ko ga nihče ne želi zaposliti.