ZNANSTVENA FANTASTIKA
Kolumna Dušana Malovrha: A smo se zato cepil'?
Če je odločitev, da se ne cepiš, vezana na nezaupnico vladi in ne na skrb za lastno zdravje in zdravje celotne družbe, potem je najbolj neumna nezaupnica.
Odpri galerijo
Slovenskih 70 procentov cepljenih je bil račun brez krčmarja. Znanstvena fantastika. FOTO: Leon Vidic
Ko je oblast spomladi napovedala, da bomo v Sloveniji že do začetka šolskih počitnic pocepili med 60 in 70 odstotki prebivalstva, toliko je potrebno, da bi kot družba dosegli čredno imunost, sem bil zmerni pesimist. Glede na črede, na katere smo se razdelili, in čredni nagon sem bil prepričan, da nam do poletja nikakor ne more uspeti. Do jeseni bi pa morda šlo, sem računal. In rezerviral piknik plac za veliko pokoronsko druženje s prijatelji ob koncu poletja ter že pogledoval proti družinskim destinacijam za krompirjeve počitnice.
In smo dosegli 70-odstotno precepljenost odraslega prebivalstva, je ondan vsa ponosna sporočila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Ja, res smo na 70 procentih – mi, Evropejci. Ampak znotraj EU so gromozanske razlike. Na vrhu je Malta z 90,3 odstotka polno cepljenih nad 18 let, spodaj je Bolgarija z 20 odstotki. Slovenija je šesta najslabša s komaj 49,8 odstotka polno cepljenih odraslih prebivalcev, pod nami so poleg Bolgarov samo še Romuni, Hrvati, Latvijci in Slovaki.
Po drugi strani pa smo se denimo sredi počitnic, 11. julija, v izjemnem številu udeležili referenduma o vodah. Menda je bilo to glasovanje, na katerem so ljudje poleg nestrinjanja z vladnim predlogom novega zakona tudi (in predvsem) izrekali še nezaupnico vladi. Upoštevaje PCT-pogoje smo za gostilniškim omizjem modrovali, ali je mogoče, da je tudi nizka precepljenost nezaupnica vladi. In da bi bilo cepljenih 10 ali 20 odstotkov več – kar bi bilo dovolj –, če ne bi bilo tako razklane politične scene. No, če je res tako, če je odločitev, da se ne cepiš, vezana na nezaupnico vladi in ne na skrb za lastno zdravje in zdravje celotne družbe, potem je to po mojem najbolj neumna nezaupnica.
Piknik v čast zmage nad korono sem odpovedal, krompirjeve počitnice že skoraj pozabil. Za bratrančevo poroko čez dva tedna nisem več prepričan, da bo lahko izpeljana v načrtovanem obsegu. Da o šoli ne govorim. Še preden sta otroka včeraj prestopila šolski prag, sem iz neuradnih, a dobro informiranih krogov izvedel, da bo že sredi septembra spet pouk na daljavo. Kar sploh ne bi bilo presenečenje. Pogled na število okuženih, bolnih in tistih v bolnišnični oskrbi pa seveda cepljenih res ne obeta nič drugega kot črni scenarij. Scenarij po bolj ali manj strogih, bolj ali manj nedoslednih (denimo: naenkrat ni več veljaven test sline?!) ter bolj ali manj nadzorovanih ukrepih.
Kolegica iz sosednje občine mi javlja, da so v njihovi šoli v pričakovanju četrtega vala že odpovedali interesne dejavnosti, pri sinovem klubu so že korenito zmanjšali število treningov. Preventiva. In najbrž zgolj napoved pravega plazu odpovedi na vseh področjih. Mislim, res, a smo se zato cepil'?
In smo dosegli 70-odstotno precepljenost odraslega prebivalstva, je ondan vsa ponosna sporočila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Ja, res smo na 70 procentih – mi, Evropejci. Ampak znotraj EU so gromozanske razlike. Na vrhu je Malta z 90,3 odstotka polno cepljenih nad 18 let, spodaj je Bolgarija z 20 odstotki. Slovenija je šesta najslabša s komaj 49,8 odstotka polno cepljenih odraslih prebivalcev, pod nami so poleg Bolgarov samo še Romuni, Hrvati, Latvijci in Slovaki.
Če je odločitev, da se ne cepiš, vezana na nezaupnico vladi in ne na skrb za lastno zdravje in zdravje celotne družbe, potem je najbolj neumna nezaupnica.
Po drugi strani pa smo se denimo sredi počitnic, 11. julija, v izjemnem številu udeležili referenduma o vodah. Menda je bilo to glasovanje, na katerem so ljudje poleg nestrinjanja z vladnim predlogom novega zakona tudi (in predvsem) izrekali še nezaupnico vladi. Upoštevaje PCT-pogoje smo za gostilniškim omizjem modrovali, ali je mogoče, da je tudi nizka precepljenost nezaupnica vladi. In da bi bilo cepljenih 10 ali 20 odstotkov več – kar bi bilo dovolj –, če ne bi bilo tako razklane politične scene. No, če je res tako, če je odločitev, da se ne cepiš, vezana na nezaupnico vladi in ne na skrb za lastno zdravje in zdravje celotne družbe, potem je to po mojem najbolj neumna nezaupnica.
Piknik v čast zmage nad korono sem odpovedal, krompirjeve počitnice že skoraj pozabil. Za bratrančevo poroko čez dva tedna nisem več prepričan, da bo lahko izpeljana v načrtovanem obsegu. Da o šoli ne govorim. Še preden sta otroka včeraj prestopila šolski prag, sem iz neuradnih, a dobro informiranih krogov izvedel, da bo že sredi septembra spet pouk na daljavo. Kar sploh ne bi bilo presenečenje. Pogled na število okuženih, bolnih in tistih v bolnišnični oskrbi pa seveda cepljenih res ne obeta nič drugega kot črni scenarij. Scenarij po bolj ali manj strogih, bolj ali manj nedoslednih (denimo: naenkrat ni več veljaven test sline?!) ter bolj ali manj nadzorovanih ukrepih.
Kolegica iz sosednje občine mi javlja, da so v njihovi šoli v pričakovanju četrtega vala že odpovedali interesne dejavnosti, pri sinovem klubu so že korenito zmanjšali število treningov. Preventiva. In najbrž zgolj napoved pravega plazu odpovedi na vseh področjih. Mislim, res, a smo se zato cepil'?
